8 dni na teden / Rimskokatoliška cerkev v primanjkljaju

Ta recesija je res nesramna

Erik Valenčič
MLADINA, št. 27, 9. 7. 2009

»Poslušate Radio Vatikan. Na vrsti so oglasna sporočila ...« Tega zaporedja besed niste nikoli slišali, pa četudi ste pozorno spremljali program tega radia vse od njegove ustanovitve anno domini 1931. Ker pač ni bilo potrebe, da bi programski prostor obremenjevali z raznimi oglaševalskimi pravljicami in je bil tako ta v celoti namenjen za tiste, da rečemo, klasične, biblijske pripovedke. In papeževa sporočila. Denar za obstoj ter delovanje radia je namreč v celoti zagotavljala rimskokatoliška cerkev, okvirno 20 milijonov evrov na leto. A zdaj so se časi spremenili in vsaj del svojih financ bo moral Radio Vatikan odslej poiskati sam. Svetovna recesija je vse na svetu prisilila, da nekoliko zategnejo svoje pasove, pa tudi Vatikan. Kajti tako Sveti sedež kot vatikanska mestna država (teh dveh ne gre mešati med seboj: Sveti sedež je upravno središče papeževega delovanja in predstavlja oblast papeža kot vrhovnega predstavnika RKC, njegov obstoj pa sega v čase zgodnjega krščanstva; Vatikan pa je suverena država, ustanovljena leta 1929 in predstavlja ozemlje Svetega sedeža) sta oznanila, da sta leto 2008 končala v rdečih številkah.
Kot navaja uradno poročilo zbora kardinalov za proučevanje organizacijskih in ekonomskih problemov Svetega sedeža, ki je zasedal med prvim in tretjim julijem, je Sveti sedež leto 2008 zaključil z 911.514 evrov primanjkljaja. Prihodkov je bilo za 253.953.869 evrov, odhodkov pa za 254.865.383 evrov. Sveti sedež sicer zaposluje 2732 ljudi, od tega jih je 761 duhovnikov, 334 jih je verskih, 1637 pa posvetnih uslužbencev. Aja, še eden je pa papež. Veliko slabše jo je odnesla vatikanska država, ki je zabeležila nekaj več kot 15 milijonov evrov primanjkljaja. Zaposluje 1894 ljudi. Razlog za tako velik deficit te najmanjše države na svetu je predvsem v velikem finančnem bremenu, ki izhaja iz »vrednotenja in obnavljanja umetniške dediščine Svetega sedeža«. Med drugim so na streho dvorane Pavla VI. namestili fotovoltaične celice. In kaj ima z vsem tem opraviti gospodarska recesija? To, da so se zaradi nje občutno zmanjšale donacije vodstvu RKC od cerkva širom po svetu in so te tako lani znašale 'piškavih' 54.387.714 evrov.
Papež Benedikt XVI. je nepovezano s tem v torek objavil encikliko (papeževa okrožnica) na temo, kakšno bi moralo biti svetovno gospodarstvo. Njen naslov je Ljubezen v resnici. Med drugim je papež izpostavil, da je trenutna finančna kriza razkrila »pogubne posledice greha« in dodal: »Kot instrumenta se lahko ekonomija in finance uporabljata za slabe namene, ko tisti, ki so na vodstvenih položajih, sledijo zgolj svojim sebičnim interesom.« Zanimivo, da o tem spet pridiga ravno katoliška cerkev.
Pred nekaj tedni je v Italiji izšla knjiga Vaticano S.p.A. (Vatikan, d. d.) raziskovalnega novinarja Nuzzija Gianluigija, ki je požela že cel kup recenzij po svetu. Knjiga daje do zdaj najboljši vpogled v poslovanje ene izmed najbolj tajnih institucij na svetu, Vatikanske centralne banke, znane po svojem akronimu IOR (Istituto Opere di Religione). Knjiga namreč temelji na več kot 4000 internih dokumentih, ki jih je iz Vatikana pretihotapil dolgoletni uslužbenec IOR, zdaj že pokojni monsignor Renato Dardozzi. Vatikan so že pretresali škandali v zvezi s pranjem denarja ter sodelovanja z mafijo, ko je IOR med letoma 1971 in 1989 vodil ameriški nadškof Paul Marcinkus. Nasledil ga je posvetni bankir Angelo Caloia, ki se je po trditvah avtorja knjige trudil izkoreniniti korupcijo iz IOR, toda navkljub temu se je pranje denarja prek različnih dobrodelnih fundacij nadaljevalo in ta denar je praviloma končal na zasebnih računih raznih upraviteljev IOR, ki so, kot dokazuje avtor, znotraj te ustanove sistematično vodili svojo, vzporedno banko. Prek različnih skladov IOR, kot je bil Cardinal Francis Spellman Foundation, se je nadaljevalo tudi podkupovanje visokih italijanskih politikov iz vrst krščanskih demokratov in tako dalje skoraj brez konca. In zakaj je Dardozzi izdal te skrivnosti? Zaradi očitno nepremostljive zamere, ker mu IOR ni izplačala provizije od uspešno izvedene prodaje drage nepremičnine blizu Firenc.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Erik Valenčič
MLADINA, št. 27, 9. 7. 2009

»Poslušate Radio Vatikan. Na vrsti so oglasna sporočila ...« Tega zaporedja besed niste nikoli slišali, pa četudi ste pozorno spremljali program tega radia vse od njegove ustanovitve anno domini 1931. Ker pač ni bilo potrebe, da bi programski prostor obremenjevali z raznimi oglaševalskimi pravljicami in je bil tako ta v celoti namenjen za tiste, da rečemo, klasične, biblijske pripovedke. In papeževa sporočila. Denar za obstoj ter delovanje radia je namreč v celoti zagotavljala rimskokatoliška cerkev, okvirno 20 milijonov evrov na leto. A zdaj so se časi spremenili in vsaj del svojih financ bo moral Radio Vatikan odslej poiskati sam. Svetovna recesija je vse na svetu prisilila, da nekoliko zategnejo svoje pasove, pa tudi Vatikan. Kajti tako Sveti sedež kot vatikanska mestna država (teh dveh ne gre mešati med seboj: Sveti sedež je upravno središče papeževega delovanja in predstavlja oblast papeža kot vrhovnega predstavnika RKC, njegov obstoj pa sega v čase zgodnjega krščanstva; Vatikan pa je suverena država, ustanovljena leta 1929 in predstavlja ozemlje Svetega sedeža) sta oznanila, da sta leto 2008 končala v rdečih številkah.
Kot navaja uradno poročilo zbora kardinalov za proučevanje organizacijskih in ekonomskih problemov Svetega sedeža, ki je zasedal med prvim in tretjim julijem, je Sveti sedež leto 2008 zaključil z 911.514 evrov primanjkljaja. Prihodkov je bilo za 253.953.869 evrov, odhodkov pa za 254.865.383 evrov. Sveti sedež sicer zaposluje 2732 ljudi, od tega jih je 761 duhovnikov, 334 jih je verskih, 1637 pa posvetnih uslužbencev. Aja, še eden je pa papež. Veliko slabše jo je odnesla vatikanska država, ki je zabeležila nekaj več kot 15 milijonov evrov primanjkljaja. Zaposluje 1894 ljudi. Razlog za tako velik deficit te najmanjše države na svetu je predvsem v velikem finančnem bremenu, ki izhaja iz »vrednotenja in obnavljanja umetniške dediščine Svetega sedeža«. Med drugim so na streho dvorane Pavla VI. namestili fotovoltaične celice. In kaj ima z vsem tem opraviti gospodarska recesija? To, da so se zaradi nje občutno zmanjšale donacije vodstvu RKC od cerkva širom po svetu in so te tako lani znašale 'piškavih' 54.387.714 evrov.
Papež Benedikt XVI. je nepovezano s tem v torek objavil encikliko (papeževa okrožnica) na temo, kakšno bi moralo biti svetovno gospodarstvo. Njen naslov je Ljubezen v resnici. Med drugim je papež izpostavil, da je trenutna finančna kriza razkrila »pogubne posledice greha« in dodal: »Kot instrumenta se lahko ekonomija in finance uporabljata za slabe namene, ko tisti, ki so na vodstvenih položajih, sledijo zgolj svojim sebičnim interesom.« Zanimivo, da o tem spet pridiga ravno katoliška cerkev.
Pred nekaj tedni je v Italiji izšla knjiga Vaticano S.p.A. (Vatikan, d. d.) raziskovalnega novinarja Nuzzija Gianluigija, ki je požela že cel kup recenzij po svetu. Knjiga daje do zdaj najboljši vpogled v poslovanje ene izmed najbolj tajnih institucij na svetu, Vatikanske centralne banke, znane po svojem akronimu IOR (Istituto Opere di Religione). Knjiga namreč temelji na več kot 4000 internih dokumentih, ki jih je iz Vatikana pretihotapil dolgoletni uslužbenec IOR, zdaj že pokojni monsignor Renato Dardozzi. Vatikan so že pretresali škandali v zvezi s pranjem denarja ter sodelovanja z mafijo, ko je IOR med letoma 1971 in 1989 vodil ameriški nadškof Paul Marcinkus. Nasledil ga je posvetni bankir Angelo Caloia, ki se je po trditvah avtorja knjige trudil izkoreniniti korupcijo iz IOR, toda navkljub temu se je pranje denarja prek različnih dobrodelnih fundacij nadaljevalo in ta denar je praviloma končal na zasebnih računih raznih upraviteljev IOR, ki so, kot dokazuje avtor, znotraj te ustanove sistematično vodili svojo, vzporedno banko. Prek različnih skladov IOR, kot je bil Cardinal Francis Spellman Foundation, se je nadaljevalo tudi podkupovanje visokih italijanskih politikov iz vrst krščanskih demokratov in tako dalje skoraj brez konca. In zakaj je Dardozzi izdal te skrivnosti? Zaradi očitno nepremostljive zamere, ker mu IOR ni izplačala provizije od uspešno izvedene prodaje drage nepremičnine blizu Firenc.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti