Dokazano politično kadrovanje

Čeprav je politično kadrovanje v slovenskem prostoru ena izmed najbolj razvpitih tem, doslej še nismo naleteli na primer, da bi o tem črno na belem odločila katera od uradnih institucij, kot je sodišče ali inšpektorat. Podlaga za to sicer obstaja: zakon o delovnih razmerjih v 6. členu prepoveduje diskriminacijo zaposlenih na podlagi političnega prepričanja. To pomeni, da strankarska pripadnost pri imenovanju na uradniške položaje, še posebej na položaje, kjer se predvideva politična neodvisnost, ali na vrhovne položaje v nadzornih ustanovah, ne bi smela biti niti bistvena niti upoštevana.
A je takšne primere in zlorabe seveda izredno težko dokazati. Zato pa je toliko pomembnejši primer Boštjana Vernika Šetinca, zdaj zaposlenega pri varuhinji človekovih pravic, ki mu je uspelo prav to. Verjetno celo prvič. Vernik avgusta 2008 ni bil izbran na položaj zagovornika načela enakosti, ki deluje v okviru vladnega urada za enake možnosti. Presenečen nad odločitvijo se je zoper izbirni postopek pritožil na inšpektorat za delo in na upravno sodišče. In inšpektor za delo, ki je postopek prvi končal, je nedavno že ugotovil, da je v njegovem primeru res šlo za diskriminacijo.
Nad sklepom bi se pravzaprav morali kar zgroziti. Ne samo zato, ker je že kar delovni inšpektor, ki se navadno ukvarja z veliko preprostejšimi kršitvami delovne zakonodaje, naletel na politično kadrovanje, ampak tudi zato, ker je po ugotovitvi inšpektorja politično kadrovanje, natančneje diskriminacija pri javnem razpisu na podlagi prepričanja potekala prav v instituciji, ki je prva v državi pristojna za to, da se bori proti diskriminaciji. Torej bi morala biti bleščeč zgled vsem drugim. Če je politični apetit brezsramno vdrl celo tako daleč, potem se lahko upravičeno vprašamo, kako je šele drugod.

Urad za diskriminacijo

Da je SDS »privatizirala« vladni urad za enake možnosti, je marsikomu jasno že na prvi pogled. Urad za enake možnosti od avgusta 2008 vodi Majda Pučnik - Rudl, članica izvršilnega odbora Ženskega odbora SDS, konec leta 2008 pa je vlogo neodvisnega zagovornika načela enakosti prevzel Domen Zupan, predsednik Slovenske demokratske mladine v občini Žirovnica, ravno tako član SDS. Njuna politična pripadnost sicer ne bi smela biti bistvena. Da pa je prejšnja vlada ali kar SDS oba postavila na vrh urada predvsem zaradi njune strankarske lojalnosti in prav z določenim namenom, so prve javno poudarile nekatere nevladne organizacije, denimo Mirovni inštitut, potem ko urad več kot leto dni ni mogel ali ni smel napisati mnenja v primeru romske družine Strojan.
Konkretni primer se začne z javnim razpisom. Že tretjim po vrsti. Poleg Domna Zupana se je na razpis prijavil tudi Vernik, zaposlen v uradu varuha človekovih pravic kot vodja oddelka za področje diskriminacije in svetovalec za diskriminacijo. Presenetljivo pa je direktorica urada Rudlova za funkcijo izbrala popolnoma neizkušenega Zupana, ki ni imel niti zahtevanih treh let delovnih izkušenj na področju človekovih pravic. Pred tem je delal na jeseniški upravni enoti, v referatu za javni red in mir in javne listine, potem je na davčni upravi reševal zadeve, povezane z dohodnino, nato pa je na notranjem ministrstvu delal v službi za gradnje in razpolaganje s stvarnimi pravicami in v direktoratu za policijo in varnostne naloge, kjer je ugotavljal »zadržke javnega reda in varnostne zadržke«.
Vernik, ki se je pritožil in vpogledal v razpisno dokumentacijo, je zaznal več nenavadnih naključij. Oba kandidata sta bila zaslišana pred komisijo in ta ju je pri vsakem vprašanju ocenila z ocenami od 1 do 5. Ugotovil je, da je bila večina ocen obeh kandidatov prečrtana z drugimi pisali, in to tako, da je bila razlika pri seštevku nazadnje v prid Zupanu. Tako je posumil, da so v uradu izide prikrojili. Inšpektor, ki je njegovo pritožbo pregledal in sklenil, da je v postopku res šlo za diskriminacijo, se sicer v ponarejanje dokumentacije ni spuščal in je direktorici za zdaj izrekel zgolj opomin. Vendar je primer izročen inšpekciji za sistem javnih uslužbencev, poleg tega teče tudi postopek pred upravnim sodiščem, lahko pa, da bo sprožen celo kazenski postopek zaradi ponarejanja uradnih listih. Za to namreč obstajajo priče.

Uslužbenci spregovorijo

Vsaj dve uslužbenki, ki sta bili vpleteni v postopek izbire Domna Zupana oziroma seznanjeni z njim, sta pripravljeni pred sodiščem povedati resnico. Z obema smo govorili. V članku ne želita biti imenovani, njuni imeni hranimo v uredništvu, sta pa obe potrdili, da bosta sodelovali v uradnih postopkih. Ena od njiju je dejala, da ji je še danes žal, ker ni pristojnim že takoj sporočila, da »precej utemeljeno sumi, da je prišlo do ponarejanja uradnih listih«. Druga pa je povedala, da je bilo od trenutka, ko ji je direktorica Rudlova sporočila, kdo je bil izbran, njeno sodelovanje v postopku omejeno zgolj na sestavljanje aktov po navodilih direktorice.
Iz pogovorov z zaposlenimi v uradu smo izvedeli, da je urad za enake možnosti pod vladavino Janeza Janše dvakrat izbiral ustreznega kandidata za položaj zagovornika enakosti, a je moral predlog obakrat umakniti. Pri drugem razpisu je bil Zupan izločen že takoj na začetku, saj naj ne bi bil izpolnjeval pogojev. Kot je znano, je še pred drugim »neuspešnim« zaključkom razpisa prejšnja direktorica urada Tanja Salecl odstopila s položaja, a je odstop obrazložila precej abstraktno, češ da ni videla možnosti za »nadaljnje uspešno vodenje urada v skladu s svojimi načeli in prepričanji«. Nato je na njeno mesto prišla Majda Pučnik - Rudl in sledil je tretji razpis. »V tretjem, zadnjem razpisu,« pripoveduje ena izmed zaposlenih, »pa je uradna oseba, ki je postopek vodila, na podlagi prvega pregleda prijavljenih kandidatov in na podlagi izpolnjevanja meril sedanjega zagovornika sprva izločila. A je nato dobila navodilo direktorice, gospe Pučnik - Rudl, da ga mora uvrstiti med tiste, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.«
Vendar to še ni vse. Kot že zapisano, je Vernik v postopku pritožbe vpogledal v dokumentacijo in ugotovil, da je bila večina ocen obeh kandidatov prečrtana, in to z drugimi pisali. Ocene so bile pozneje spremenjene tako, da je bila razlika nazadnje v prid Zupanu. Člani izbirne komisije bi lahko trdili, da so si po pogovoru s kandidatoma pač premislili, toda zaposleni v uradu trdijo, da je imel Vernik sprva več točk od izbranega Zupana. Ena od prvih ugotovitev uslužbenk je bila, da seštevka točk sploh nista pravilna - da člani komisije ne znajo niti računati. Direktorica Rudlova naj bi bila dobila ocenjevalne liste nazaj s sporočilom, da so seštevki točk na njih napačni in ne potrjujejo, da je izbrani kandidat strokovno najprimernejši. A kot že rečeno, so se ocene na listih nato skrivnostno spremenile.
Omenjene trditve smo poslali tudi Majdi Pučnik - Rudl. Odgovorila je, da so bili postopki speljani v skladu z zakonom. »Kot stranka v tožbenem postopku (pred upravnim sodiščem, op. a.) smo prepričani, da je bil izpeljani postopek pred izdajo Sklepa o neizbiri kandidata Vernika zakonit in transparenten, in bomo spoštovali vladavino prava in pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS,« odgovarja Rudlova.

Kdo koga lustrira?

Primer Zupan in kadrovanje v uradu za enake možnosti je bil do nedavnega le še ena od zgodb na ravni medstrankarskih polemik, kot so številne druge iz tematskega koša »politično kadrovanje«, ki pravzaprav nikoli ne vodijo do epiloga, ampak le do neskončnih preinterpretacij. Ko je Zupan pred nekaj meseci sklenil, da pri Strojanovih ni šlo za diskriminacijo, so se nad njegovim »politično odvisnim« delom zgrozili nevladne organizacije, pa tudi člani sedanje vlade, ki so njegovo mnenje obravnavali. Zupan je namreč zapisal celo, da Strojanovi niso bili diskriminirani, ko jih policija ni pustila domov, saj k njim domov tudi drugi niso mogli. »Če je bilo območje Dečje vasi in Ambrusa dejansko zaprto za vse osebe in ni bilo glede prepovedi dostopa nobenih izjem, potem v tem primeru ni mogoče govoriti o diskriminaciji, saj se je ukrep za vse, za domačine in tudi za družino Strojan, izvajal povsem enako,« je zapisal Zupan.
Stranka SDS se je nato ostro odzvala in zaščitila svojega člana. V sporočilu za javnost so njeni predstavniki zapisali, da bodo »s povečano občutljivostjo spremljali razvoj dogodkov, ki očitno kažejo na poskus politične lustracije g. Zupana in s tem kršitev njegovih ustavnih pravic«. V SDS so bili zgroženi, »da se v 21. stoletju lahko v demokratični državi za poklicno diskvalifikacijo posameznika uporablja njegova strankarska pripadnost«. Pismo so končali s stavkom, da žal vse kaže, da bo »mag. Zupan nova žrtev kadrovskih čistk zgolj zaradi svojega političnega prepričanja. Toliko o ustavno zagotovljeni enakosti v Sloveniji 21. stoletja.« A uradni sklep inšpektorja za delo, pa tudi izjave zaposlenih v uradu dokazujejo, da so se strokovno in poklicno lustracijo na račun članstva v SDS šli prav v tej stranki. Pri tem so brezsramno spolitizirali celo najpomembnejši urad v državi, ki naj bi bedel nad diskriminacijo.