Študij / Vsa Evropa se drži za glavo
Rezultati bolonjske reforme so po vsej Evropi porazni: študentov po prvi stopnji, ki naj bi jih zahteval trg »delovne sile«, nihče ne rabi, celotna reforma pa se največkrat kaže za prikrito zmanjševanje brezposelnosti
Darja Kocbek
MLADINA, št. 27, 9. 7. 2009
Bolonjska katastrofa jo imenuje nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger. Dr. Boris Cizelj, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SGRZ), pa ugotavlja, da na žalost mnogi še danes ne razumejo, da bolonjske reforme ne moremo interpretirati le kot skrajšanje študija, ampak njegovo vsebinsko in metodološko prestrukturiranje - kot odgovor na sicer vse večji fond znanj in podatkov, ki bi si jih študentje morali zapomniti.
»Naša bolonja je postala predvsem formalna reforma; njeno nosilno geslo je bilo 3 + 2 ali 4 + 1, vsebinska vprašanja pa so bila zapostavljena. To je približno tako, kot da bi vas pri razmisleku o novem avtu vodila dilema o številu vrat, ne pa vse tiste podrobnosti, ki so dejansko pomembne,« je pred meseci za Finance dejal profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga. V Španiji so študenti lani več tednov protestirali proti reformi. Tudi študenti v Italiji, na Finskem in Hrvaškem ji močno nasprotujejo, ker po njihovem mnenju omogoča komercializacijo javnih univerz in uvaja anglosaški sistem visokošolskega izobraževanja.
Prodajanje megle
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Darja Kocbek
MLADINA, št. 27, 9. 7. 2009
Bolonjska katastrofa jo imenuje nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger. Dr. Boris Cizelj, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SGRZ), pa ugotavlja, da na žalost mnogi še danes ne razumejo, da bolonjske reforme ne moremo interpretirati le kot skrajšanje študija, ampak njegovo vsebinsko in metodološko prestrukturiranje - kot odgovor na sicer vse večji fond znanj in podatkov, ki bi si jih študentje morali zapomniti.
»Naša bolonja je postala predvsem formalna reforma; njeno nosilno geslo je bilo 3 + 2 ali 4 + 1, vsebinska vprašanja pa so bila zapostavljena. To je približno tako, kot da bi vas pri razmisleku o novem avtu vodila dilema o številu vrat, ne pa vse tiste podrobnosti, ki so dejansko pomembne,« je pred meseci za Finance dejal profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga. V Španiji so študenti lani več tednov protestirali proti reformi. Tudi študenti v Italiji, na Finskem in Hrvaškem ji močno nasprotujejo, ker po njihovem mnenju omogoča komercializacijo javnih univerz in uvaja anglosaški sistem visokošolskega izobraževanja.
Prodajanje megle
Ne pretirano uspešni