Strupene snovi v okolju / Obkoljeni smo!
Lucija Perharič, vodja oddelka za toksikologijo na Inštitutu za varovanje zdravja

© Borut Peterlin
Mag. Lucija Perharič, dr. med., vodi oddelek, ki med drugim oblikuje ocene tveganj za zdravje ljudi pri predmetih splošne rabe, večinoma pri otroških igračah, kozmetiki in materialu v stiku z živili. Drugim področjem kemijske varnosti, kot pravi, pa v glavnem le sledijo v strokovni literaturi. Za kaj več namreč nimajo dovolj zaposlenih. Ministrstvo za zdravje jim namreč za področje toksikologije ne plačuje niti enega celega zaposlenega. »Kemikalij pa je v uporabi 100 tisoč,« pikro pripomni. Jim pa ministrstvo za kmetijstvo financira 2,5 zaposlenega, zato se veliko ukvarjajo tudi z oceno tveganj pri kmetijskih pesticidih. V zadnjih dveh letih so se aktivno lotili tudi biomonitoringa, torej določanja vsebnosti kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih Slovencev. Za Urad za kemikalije so pripravili strokovni program poteka biomonitoringa. A izvajanje projekta so nato dodelili Institutu Jožef Stefan. »Ta nam do zdaj ni posredoval še nobenih podatkov,« spet pripomni.
Ali danes živimo v okolju, ki je s strupi bolj nasičeno, bolj toksično, kot pred 20 leti?
> Odvisno, za katere strupe gre. Gotovo obstajajo nekatere strupene snovi, ki smo jih pred 20 leti uporabljali, pa je danes njihova uporaba prepovedana. Tak primer so poliklorirani bifenili (PCB-ji), ki pa so zelo obstojni in so se kopičili znotraj prehranske verige, zato se pričakuje, da jim bomo izpostavljeni še nadaljnjih 40 let. V primerjavi z obdobjem pred 20 leti vemo mnogo več o nevarnostih težkih kovin, kar prispeva k večji previdnosti. Izpostavljenost svincu se je dramatično zmanjšala, odkar uporabljamo neosvinčen bencin, izpostavljenost živemu srebru se manjša, ker je njegova uporaba zelo omejena. Prepovedane so nekatere obstojnejše vrste pesticidov, na primer DDT, lindan, pentaklorofenol. Na drugi strani pa se pojavljajo nove toksične snovi. Tak primer so polibromirani bifenil etri, ki jih v elektronskih napravah uporabljamo kot zaviralce gorenja in negativno vplivajo na človeški hormonski sistem. Strukturno so pravzaprav zelo podobni PCB-jem, le da vsebujejo brom namesto klora, izrazito dobro pa se vežejo s hišnim prahom, ki ga vdihujemo in tako snov vnesemo v telo. Vsebnost teh snovi v okolju in ljudeh nenehno narašča premosorazmerno z razširjenostjo uporabe električnih in elektronskih naprav. V porastu so dandanes tudi snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastičnih mas. Ena takih snovi so ftalati, mehčalci za plastiko, prav tako hormonski motilci. Porasla je izpostavljenost rakotvornemu benzenu, ki ga vsebuje neosvinčeni bencin. Izpostavljenost svincu smo zmanjšali, povečali pa smo izpostavljenost benzenu.