»Zamerim jim, da so bili tiho.«

Nedavno sta dva člana nadzornega sveta RTV Slovenija odstopila s položaja, ker je nacionalka veliko denarja, namenjenega za svoj razvoj, porabila nenamensko, med drugim tudi za dragi nadaljevanki, ki sta potem propadli. Vodstvo RTV je njun protest označilo kot političen. Vas je to presenetilo?

Zdi se, da vodstvo RTV vsako kritiko na njegov račun razume kot politično. Ampak ali ni prav to vodstvo obveljalo za enega od simbolov obvladovanja medijev, ki smo mu bili priča v mandatu prejšnje vlade? Navsezadnje se je vse začelo z Grimsovim zakonom o RTV Slovenija, ki je omogočil kadrovske menjave na nacionalki.

Vaša teza je, da je do političnega prevzema medijev prišlo skozi tri faze. Najprej je bilo treba ustvariti videz, da je z mediji vse narobe, nato začeti »terapijo«, in ko so bili mediji prevzeti, jih razglasiti za »ozdravljene«.

Zakaj se je pri tretji, sklepni fazi prevzema medijev zalomilo?

Zakaj je bil prevzem RTV najbolj temeljit?

Sami novinarjem očitate, da se zoper pritiske niso oglasili dovolj odločno in da so bili zato sokrivi za politični prevzem medijev.

Zakaj se po vašem mnenju novinarji niso želeli izpostavljati? Jih je skrbelo za eksistenco, so bili sprijaznjeni z usodo?

Ko sva že pri RTV, tamkajšnji novinarji so se sčasoma oglasili, a jih nihče ni želel slišati. Sami ste član programskega sveta RTV, zato se gotovo spomnite, kako gluh je bil ta organ za njihove pozive.

Če protesta novinarjev na RTV niso poslušali, pa je bila konec leta 2007 zelo odmevna peticija proti cenzuri in političnim pritiskom, ki je povezala novinarje vseh medijev. Do organiziranega upora je torej vseeno prišlo.

No, na področju medijev je nastala vsaj peticija. Niso bili namreč le novinarji tisti, ki so imeli konflikt z oblastjo.

Ampak pritiski so bili tudi na drugih področjih, tudi v javni sferi. Tudi denimo v visokem šolstvu.

Poleg novinarske peticije, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, je takrat nastala tudi protipeticija s 30 podpisi. Zanimivo je, da so prav podpisniki protipeticije originalni peticiji očitali politično ozadje. Zakaj novinarji takrat niso zmogli solidarnosti?

V času uravnoteževanja so nekateri zagovarjali tezo, da si morajo novinarji sami izboriti svojo svobodo. Ste še vedno kritični do takšnega razmišljanja?

Koliko so mediji sami prispevali k diskurzu o uravnoteženosti? Delitev novinarskih sogovornikov na leve in desne je obstajala že prej in so jo pravzaprav izumili sami mediji.

Koliko politika pravzaprav diktira tempo novinarjem in temam, ki jih obravnavajo? Nedavno je bilo Janševo zaslišanje tema dneva, ko so policisti dan prej v zvezi z isto temo zaslišali Gantarja in Cukjatija, pa za to sploh nismo vedeli, ker nista povabila medijev.

Sami pravite, da niste medijski strokovnjak, temveč filozof. Zakaj ste se začeli ukvarjati z mediji?

Pozneje sta se s Petkom znašla na nasprotnih bregovih.

Če smo dali skozi tri faze obvladovanja medijev, v kateri fazi smo potem danes? Nekateri mediji, kot so Reporter, Demokracija in TVS, očitajo Zaresu in njegovemu predsedniku, da želita tudi sama prevzeti medije.

Zdi se, da ne vidite izhoda iz zone somraka medijske avtonomije.