Univerza / »Vrnite univerzo študentom in zaposlenim«

Septembra bodo na Univerzi v Ljubljani, naši najstarejši in največji univerzi, izbrali novega rektorja, ki bo nasledil dosedanjo rektorico dr. Andrejo Kocijančič. Že zdaj je znano, da bo njen naslednik moški, saj se za rektorski položaj potegujejo dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, dr. Stane Pejovnik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo in dr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete. Kandidatura slednjega, doktorja sociologije, ki je drugič doktoriral na ameriškem Harvardu, je številne presenetila. Eden od razlogov za presenečenje je, da je po 55 letih prvi kandidat za rektorja s Filozofske fakultete. Javno podporo so mu že izrekli Dušan Plut, Jože Toporišič, Jože Spacal, Manca Košir, Mojca Drčar Murko in Ivan Leban, zanj pa navija tudi aktualni šolski minister Igor Lukšič. Rizman nam je razložil, zakaj se je odločil za kandidaturo in kako vidi slovenski visokošolski prostor.

Zakaj ste se odločili kandidirati za novega rektorja ljubljanske univerze?

> S to univerzo delim osebno usodo že dobra tri desetletja in pol, zato se mi zdi, da ji nekako dolgujem prispevek tudi na tej ravni. Ne sicer v smislu menedžerskih sposobnosti, ki jih v zadnjem času univerze vse bolj razvijajo, ampak v smislu, da mora univerza slediti ciljem, s katerimi lahko prispeva k družbi znanja in ne le družbi, ki se žene za denarjem, materialnim bogastvom, uničevanjem narave in ignoriranjem vrednot. Dejstvo, da smo v globoki civilizacijski, vrednostni in ekološki krizi, je povezano tudi s tem, da smo pozabili, kakšno vlogo bi morale imeti univerze v družbi. Univerze so torej ena od »kolateralnih žrtev« te krize. Če bi tu obstajala kritična energija, bi se družba že prej zavedla, kaj nas čaka. Skušala bi nas obvarovati pred tistim, kar je naš planet doživel lansko jesen.