Plošče / Iggy Pop: Préliminaires

+ + + +

Čeprav je imela lani tudi slovenska publika priložnost uživati v povratniški turneji legendarne skupine The Stooges, sta dva dogodka (vsaj začasno) popolnoma preprečila nadaljnje uživanje v njenih garažnih rifih in Iggyjevem vreščečem vokalu. Najprej je nenadoma umrl Ron Asheton, kitarist skupine The Stooges, nekaj mesecev kasneje pa je Iggy Pop izdal ploščo, s katero se umika iz sveta rock'n'rolla in se posveča francoskemu šansonu ter neworleanškemu jazzu. Iggy Pop, šanson, jazz?!? Boter punka, The Rock Iguana, ki je vso svojo kariero povzročal škandale na odru in pod njim, se je nenadoma spreobrnil in zajadral v nekoliko mirnejše glasbene vode. In da bo stvar še zanimivejša, se tam zelo dobro znajde. Kaj je Iggyja pripeljalo do takšnega radikalnega preobrata? Kaj je glasbeno legendo, ki je že leta navdih za prihajajoče rockovske glasbenike, odvrnilo od njene življenjske poti in jo pripeljalo do samoironične izjave: »Slabo mi je od poslušanja idiotskih bendov, ki z butanjem po kitarah delajo slabo glasbo.« Morda staranje? Točno to, skupaj z modrostjo, ki jo je pridobil z branjem romana Michela Houllebecqa Možnost otoka. Roman je Iggyja tako zelo navdihnil, da mu je posvetil celoten album, ki naj bi bil najprej soundtrack za film o tem francoskem piscu, a je nazadnje izšel kot samostojna izdaja.