Manipulator / Prikriti prejemniki
Vidni ali nevidni naslovniki elektronske pošte
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 30, 30. 7. 2009
Ko je naslovnikov iste elektronske pošte več, so ti lahko prikriti (Microsoftov Outlook pozna izraz »undisclosed recipients«), lahko pa so vidni vsem prejemnikom. Vzemimo za primer državne službe, še posebej ministrstva, ki sporočila za javnost pošiljajo hkrati na več deset naslovov novinarjev, sodelavcev, nevladnih organizacij in drugih predstavnikov zainteresirane javnosti. Če so vsi naslovniki vidni vsem naslovnikom, ali ministrstva kršijo pravico do varovanja zasebnosti teh naslovnikov?
Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah pojasnjuje, da je uporaba zakona o varstvu osebnih podatkov odvisna od tega, ali je na podlagi elektronskega naslova posameznik določen ali določljiv ali ne: »Če gre npr. za elektronske naslove tipa marjetica@hotmail.com, ne gre za osebne podatke, ker posameznik na podlagi teh podatkov ni določen oz. določljiv. V nasprotnem primeru (to je, ko je na podlagi elektronskega naslova posameznik določen oz. določljiv, npr. kristina.kotnik-sumah@ip-rs.si), pa je treba te podatke obravnavati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.« Sama določljivost še ne pomeni nujno, da gre za varovane podatke, ki jih ni dopustno razkriti: »V vsakem konkretnem primeru je treba presojati, ali obstaja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov in v kakšni funkciji nastopajo osebe, ki medsebojno komunicirajo.«
OK, morda ni nič narobe, če so naslovi novinarjev in novinarskih hiš vidni, bolj nenavadno pa je, da so vidni tudi naslovi drugih posameznikov, ki naj bi bili del neke zainteresirane javnosti. Še posebej, kadar gre za zasebne naslove, ne pa za tiste, povezane z opravljanjem poklica. A zdi se, da urad informacijske pooblaščenke za zdaj ne bo kaznoval tajnic, sekretark, piarovcev in drugih pošiljateljev sporočil, ki v Outlooku ne znajo skriti naslovnikov.
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 30, 30. 7. 2009
Ko je naslovnikov iste elektronske pošte več, so ti lahko prikriti (Microsoftov Outlook pozna izraz »undisclosed recipients«), lahko pa so vidni vsem prejemnikom. Vzemimo za primer državne službe, še posebej ministrstva, ki sporočila za javnost pošiljajo hkrati na več deset naslovov novinarjev, sodelavcev, nevladnih organizacij in drugih predstavnikov zainteresirane javnosti. Če so vsi naslovniki vidni vsem naslovnikom, ali ministrstva kršijo pravico do varovanja zasebnosti teh naslovnikov?
Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah pojasnjuje, da je uporaba zakona o varstvu osebnih podatkov odvisna od tega, ali je na podlagi elektronskega naslova posameznik določen ali določljiv ali ne: »Če gre npr. za elektronske naslove tipa marjetica@hotmail.com, ne gre za osebne podatke, ker posameznik na podlagi teh podatkov ni določen oz. določljiv. V nasprotnem primeru (to je, ko je na podlagi elektronskega naslova posameznik določen oz. določljiv, npr. kristina.kotnik-sumah@ip-rs.si), pa je treba te podatke obravnavati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.« Sama določljivost še ne pomeni nujno, da gre za varovane podatke, ki jih ni dopustno razkriti: »V vsakem konkretnem primeru je treba presojati, ali obstaja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov in v kakšni funkciji nastopajo osebe, ki medsebojno komunicirajo.«
OK, morda ni nič narobe, če so naslovi novinarjev in novinarskih hiš vidni, bolj nenavadno pa je, da so vidni tudi naslovi drugih posameznikov, ki naj bi bili del neke zainteresirane javnosti. Še posebej, kadar gre za zasebne naslove, ne pa za tiste, povezane z opravljanjem poklica. A zdi se, da urad informacijske pooblaščenke za zdaj ne bo kaznoval tajnic, sekretark, piarovcev in drugih pošiljateljev sporočil, ki v Outlooku ne znajo skriti naslovnikov.