Manipulator / Turkove buče o Franciji

»V razlagi pa kar krepko na delo: česar ne veš, si izmisli veselo!« J. W. Goethe

Jure Erznožnik
MLADINA, št. 30, 30. 7. 2009

Boštjan M. Turk

Boštjan M. Turk
© Denis Sarkić

TV Slovenija in POP TV že od začetka zadnje kampanje za državnozborske volitve kot političnega analitika na soočenja v studio vse pogosteje vabita Boštjana M. Turka. Ta ne zamudi nobene priložnosti, da bi gledalcem pojasnil, to pa mu priznavajo tudi voditelji oddaj in sogovorniki, da posebej dobro pozna razmere v Franciji ...
Ker razen morebitne odsotnosti ustreznejšega sogovornika in razen domnevno nujne »uravnoteženosti« soočenj, kjer naj bi besedo dobili simpatizerji levice in desnice, ni mogoče povsem razumeti, zakaj naj bi v nedeljskem TV Klubu prav on razpravljal o tem, ali se slovenskim politikom splača lagati, se zdi, da ga je urednik, kot že marsikateri pred njim, v oddajo znova povabil zato, da bo »semenj bolj živ«. Da bo v studiu kraval, zaradi katerega bo oddaja zanimivejša. Proti koncu 17-minutne razprave o nedavnih domnevnih lažeh poslancev in ministrov v oddaji TV Klub je Turk ugotovil, da bi morali iz te izkušnje »potegniti nekaj pozitivnega in recimo zavrtati v to, kar vemo, da je problem, da naj imajo poslanci visoko izobrazbo«. Na burni odziv poslanke SD Brede Pečan, da ima vendar več kot polovica državljanov srednješolsko ali poklicno izobrazbo in da imajo pravico do svojih predstavnikov v parlamentu, je šel Turk še dlje: »Zakaj pa potem so univerze, fakultete?« Le še trenutek zatem pa se je popolnoma zapletel: »V tujini, recimo v Franciji, moraš imeti, če hočeš postati poslanec, tako in tako izobrazbo. Moraš biti špica od špice!«
Mar res? Čeprav Turk ni pojasnil, kako razume »tako in tako« izobrazbo, je jasno, da je aludiral na univerzitetno in hkrati pozabil, da so poslanci, ki so predstavniki ljudstva, v evropskih demokracijah izvoljeni na neposrednih volitvah: v francoskem primeru z dvokrožnim glasovanjem, pri katerem se volivec odloči za enega samega kandidata v svojem volilnem okrožju. Vseh 577 poslancev spodnjega doma mora biti starejših od 23 let, imeti morajo francosko državljanstvo, ne smejo biti v osebnem stečaju, poslanci tudi ne morejo postati tisti, ki so jim bile odvzete državljanske pravice ali opravilna sposobnost. O izobrazbi v nobenem zakonu ne more biti govora, saj bi bil tak zakon protiustaven.
V uradu Gisèle Biemouret, poslanke in podpredsednice generalnega sveta departmaja Gers v pokrajini Jug-Pireneji, so potrdili, da Biemouretova nima visokošolske izobrazbe in da v parlamentu ni edina s tem »problemom«.
Bolj kot da televizijski uredniki v oddajah dovolijo deplasirano polemiziranje o tem, kdo in zakaj sedi v parlamentu, bi se morali potruditi, da bi za mnenje zaprosili prave poznavalce, »špice od špic«.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jure Erznožnik
MLADINA, št. 30, 30. 7. 2009

Boštjan M. Turk

Boštjan M. Turk
© Denis Sarkić

TV Slovenija in POP TV že od začetka zadnje kampanje za državnozborske volitve kot političnega analitika na soočenja v studio vse pogosteje vabita Boštjana M. Turka. Ta ne zamudi nobene priložnosti, da bi gledalcem pojasnil, to pa mu priznavajo tudi voditelji oddaj in sogovorniki, da posebej dobro pozna razmere v Franciji ...
Ker razen morebitne odsotnosti ustreznejšega sogovornika in razen domnevno nujne »uravnoteženosti« soočenj, kjer naj bi besedo dobili simpatizerji levice in desnice, ni mogoče povsem razumeti, zakaj naj bi v nedeljskem TV Klubu prav on razpravljal o tem, ali se slovenskim politikom splača lagati, se zdi, da ga je urednik, kot že marsikateri pred njim, v oddajo znova povabil zato, da bo »semenj bolj živ«. Da bo v studiu kraval, zaradi katerega bo oddaja zanimivejša. Proti koncu 17-minutne razprave o nedavnih domnevnih lažeh poslancev in ministrov v oddaji TV Klub je Turk ugotovil, da bi morali iz te izkušnje »potegniti nekaj pozitivnega in recimo zavrtati v to, kar vemo, da je problem, da naj imajo poslanci visoko izobrazbo«. Na burni odziv poslanke SD Brede Pečan, da ima vendar več kot polovica državljanov srednješolsko ali poklicno izobrazbo in da imajo pravico do svojih predstavnikov v parlamentu, je šel Turk še dlje: »Zakaj pa potem so univerze, fakultete?« Le še trenutek zatem pa se je popolnoma zapletel: »V tujini, recimo v Franciji, moraš imeti, če hočeš postati poslanec, tako in tako izobrazbo. Moraš biti špica od špice!«
Mar res? Čeprav Turk ni pojasnil, kako razume »tako in tako« izobrazbo, je jasno, da je aludiral na univerzitetno in hkrati pozabil, da so poslanci, ki so predstavniki ljudstva, v evropskih demokracijah izvoljeni na neposrednih volitvah: v francoskem primeru z dvokrožnim glasovanjem, pri katerem se volivec odloči za enega samega kandidata v svojem volilnem okrožju. Vseh 577 poslancev spodnjega doma mora biti starejših od 23 let, imeti morajo francosko državljanstvo, ne smejo biti v osebnem stečaju, poslanci tudi ne morejo postati tisti, ki so jim bile odvzete državljanske pravice ali opravilna sposobnost. O izobrazbi v nobenem zakonu ne more biti govora, saj bi bil tak zakon protiustaven.
V uradu Gisèle Biemouret, poslanke in podpredsednice generalnega sveta departmaja Gers v pokrajini Jug-Pireneji, so potrdili, da Biemouretova nima visokošolske izobrazbe in da v parlamentu ni edina s tem »problemom«.
Bolj kot da televizijski uredniki v oddajah dovolijo deplasirano polemiziranje o tem, kdo in zakaj sedi v parlamentu, bi se morali potruditi, da bi za mnenje zaprosili prave poznavalce, »špice od špic«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.