intervju / Matjaž Hanžek, sociolog

Marjan Horvat
MLADINA, št. 31, 6. 8. 2009

/media/www/slike.old/mladina/vintvelikamatja_hanek_bkimg_3790.jpg

© Borut Kranjc

Opažam, da se tudi pri nas krepi takšno prepričanje in snujejo poteze, ki bi omogočile novo vzpostavitev ekonomskih in družbenih odnosov, vendar se bojim, da so ti glasovi še prešibki. Pokazalo se je, da le sanacija bank, brez nove razvojne filozofije, ne bo ustvarila razmer za izhod iz krize. Nekaj takega poskušamo v ad hoc skupini, ki se je sestala pri predsedniku vlade, ponuditi slovenski (razvojni) politiki. Gre za majhno skupino (po abecednem redu priimkov: Marta Gregorčič, Matjaž Hanžek, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj). Do sedaj smo pripravili delovno različico besedila in ga ponudili ducatu strokovnjakov, ti pa so nam poslali svoje pripombe. Do septembra bomo besedilo dodelali in ga dali v javno razpravo. Kaj bo potem z njim, pa ni več odvisno od nas.

Toda zaposlovanje se ne bo hitro povečalo. Socialna in ekonomska varnost ljudi sta družbeni »dobrini« in v sedanji krizi najbolj na udaru.

Zagotovo. Sam se ne bi ogibal teze, ki jo je mogoče prebrati le tu in tam, da je krizo povzročila radikalna ekonomija zato, da bi počistila z ljudmi, ki jih ne potrebuje. Če namreč pogledamo krize v drugi polovici 20. stoletja, vidimo, da je finančne sisteme mogoče razmeroma hitro obnoviti, tako da kapital in ekonomija začneta hitro ponovno delovati. Krizo pa so izkoristili za množično odpuščanje delavcev, ki so postali trajni presežek. To je za kapital in lastnike namreč najcenejši način »racionaliziranja«, saj se s krizo znebijo tistih, katerih bi se sicer morali reševati drugače - z odpravninami, prekvalifikacijami in podobnimi mehanizmi. V krizi so namreč vsi bolj tolerantni tudi do odpuščanja delavcev. Seveda nimam dokazov za svojo tezo, da je kdo namenoma povzročil krizo, a četudi ta ni namenoma povzročena, lahko z gotovostjo trdimo, da ni bilo ničesar narejenega, da do nje ne bi prišlo. Vladarji kapitala, pa tudi politiki, bi morali prej zaznati pohod krize in kaj bo povzročila. Do očiščenja kapitala je moralo priti, ker tako, kot je šlo pred krizo, ni bilo več mogoče naprej.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: