Rusija / Država, to sem jaz - Gazprom!
Moč Rusije danes ni več osredotočena v oborožitvi Rdeče armade, temveč v plinskem gigantu Gazpromu
Erik Valenčič
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2009
Nekdanji lastnik naftne družbe Jukos Mihael Hodorkovski, ki so ga leta 2005 zaradi utaje davkov in poneverb obsodili na devet let zapora, vklenjen prihaja na sodišče. Ponovno mu sodijo, tokrat zaradi kraje in finančnih prevar. Moskva, 12. avgusta 2009.
Začetek 21. stoletja je neizpodbitno potrdil, kar so številni geopolitični analitiki napovedovali konec prejšnjega tisočletja. Svet v prihodnosti čakajo vse intenzivnejši spopadi za preostale vire energije. Napetosti in vojne se bodo pojavljale v regijah, bogatih z energijo, in na območjih, ki so ključnega pomena za tranzit te energije.
Takšna primera sta Irak in Afganistan. Sedanji predsednik Afganistana Hamid Karzai je nekdanji uslužbenec ameriške naftne družbe Unocal, njegova prva zunanjepolitična naloga, ko je postal predsednik prehodne vlade, pa je bila potovanje v Turkmenistan (leta 2002). Razlog so bila pogajanja o postavitvi plinovoda Turkmenistan-Afganistan-Pakistan (TAP). O projektu TAP so se pred septembrom 2001 s talibani pogajale že ZDA.
Težave so tudi v kaspijskem bazenu, tam se prav tako stopnjujejo napetosti. Čeprav Gruzija ni članica Nata, njeno nebo redno preletavajo Natova radarska letala tipa AWACS. Tam so, da nadzirajo plinovod BTC (Baku-Tbilisi-Cejhan). ZDA ohranjajo tudi monopol nad vojaškim varovanjem nekaterih ključnih morskih ožin, skozi katere plujejo tankerji, to so Hormuška ožina v Perzijskem zalivu, Sueški prekop v Egiptu in Malaška ožina med Indonezijo in Malezijo.
Energija je orožje
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Erik Valenčič
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2009
Nekdanji lastnik naftne družbe Jukos Mihael Hodorkovski, ki so ga leta 2005 zaradi utaje davkov in poneverb obsodili na devet let zapora, vklenjen prihaja na sodišče. Ponovno mu sodijo, tokrat zaradi kraje in finančnih prevar. Moskva, 12. avgusta 2009.
Začetek 21. stoletja je neizpodbitno potrdil, kar so številni geopolitični analitiki napovedovali konec prejšnjega tisočletja. Svet v prihodnosti čakajo vse intenzivnejši spopadi za preostale vire energije. Napetosti in vojne se bodo pojavljale v regijah, bogatih z energijo, in na območjih, ki so ključnega pomena za tranzit te energije.
Takšna primera sta Irak in Afganistan. Sedanji predsednik Afganistana Hamid Karzai je nekdanji uslužbenec ameriške naftne družbe Unocal, njegova prva zunanjepolitična naloga, ko je postal predsednik prehodne vlade, pa je bila potovanje v Turkmenistan (leta 2002). Razlog so bila pogajanja o postavitvi plinovoda Turkmenistan-Afganistan-Pakistan (TAP). O projektu TAP so se pred septembrom 2001 s talibani pogajale že ZDA.
Težave so tudi v kaspijskem bazenu, tam se prav tako stopnjujejo napetosti. Čeprav Gruzija ni članica Nata, njeno nebo redno preletavajo Natova radarska letala tipa AWACS. Tam so, da nadzirajo plinovod BTC (Baku-Tbilisi-Cejhan). ZDA ohranjajo tudi monopol nad vojaškim varovanjem nekaterih ključnih morskih ožin, skozi katere plujejo tankerji, to so Hormuška ožina v Perzijskem zalivu, Sueški prekop v Egiptu in Malaška ožina med Indonezijo in Malezijo.
Energija je orožje
Gazpromov imperij
Prijatelji agenti
Rosneft in Lukoil
Imperij vrača udarec
