Novi kolonializem / Hrana postaja nova nafta
Bogate države in gospodarske družbe so si samo v prvih šestih mesecih letos v revnih državah zagotovile rodovitno zemljo, ki po površini ustreza polovici rodovitne zemlje v Evropi
Število ljudi na zemlji se bo do leta 2050 predvidoma povečalo na devet milijard, torej nas bo dve milijardi več kot zdaj. Potreba po hrani se bo že v prihodnjih 20 letih povečala za 50 odstotkov. Letos bo na svetu prvič lačna milijarda ljudi. Te hude napovedi za nekatere že danes pomenijo posel. Več ko bo lačnih, dražja bo hrana in večji bodo zaslužki tistega, ki bo imel v lasti rodovitno zemljo. Zaradi tega bogate države in hitro rastoče države, pa seveda tudi investicijski skladi in druge družbe, ki računajo na 20- ali 30-odstotne dobičke, v revnih državah, zlasti v Afriki, vse bolj hitijo kupovat rodovitno zemljo. Vodja mednarodne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) Jacques Diouf je že lani jeseni posvaril, da ti nakupi pomenijo novi kolonializem. Oglasil se je, ko so se prebivalci Madagaskarja uprli, ker je vlada z južnokorejsko družbo Daewoo podpisala pogodbo o brezplačnem najemu 1,3 milijona hektarov zemlje za 99 let.
Daewoo se je moral v pogodbi zavezati le, da bo za obdelovanje te zemlje najel domačine, da bo gradil šole, ceste in pristanišča. Ker mu je vlada oddala v najem več kot polovico obdelovalne zemlje v državi, večina od 20 milijonov prebivalcev Madagaskarja pa se preživlja s hrano, ki si jo kot majhni kmetje pridelajo sami, so se ljudje uprli. V demonstracijah je umrlo okrog 130 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Daewoo pogodbe zaradi politične nestabilnosti v državi (še) ni uveljavil.
Poleg Južne Koreje zemljo v državah v razvoju, zlasti v Južni Ameriki, na območju nekdanje Sovjetske zveze in v vzhodni Afriki, na veliko kupujejo še Libija, države z Arabskega polotoka in Japonska, pa tudi Kitajci in Indijci. Britanski časopis Guardian je v začetku julija poročal, da so si bogate države in družbe po podatkih organizacije FAO samo v prvih šestih mesecih letos v revnih državah zagotovile rodovitno zemljo, ki po površini ustreza polovici rodovitne zemlje v Evropi. Lani so že pokupile 10 milijonov hektarov zemlje. Toda natančnih podatkov nima nihče, ker jih nihče ne zbira, pa tudi težko je priti do njih. Večinoma so na voljo le tisti, ki so objavljeni v medijih.
Investitor potrebuje šibko državo