Nasilje v družini / »Zaščititi je treba žrtev, ne družine kot celote.«

Raziskovalna ekipa z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je zadnji dve leti vodila in koordinirala mednarodni projekt, v katerem so s pomočjo tujih partnerjev ugotavljali, kako so evropski predpisi vplivali na preprečevanje nasilja nad ženskami, otroki in mladimi v deseterici držav, ki so v EU vstopile leta 2004. Med njimi je bila tudi Slovenija. Ob zaključku projekta so izdali knjigo z naslovom Violence in the EU Examined in zloženke v 14 jezikih, ki jih bodo razdelili med vladne institucije, nevladne organizacije in raziskovalne ustanove v vseh analiziranih in tudi številnih drugih evropskih državah. O tem, kaj so odkrili pri raziskovanju in kako Slovenija tudi sicer preganja nasilje nad ženskami, otroki in mladimi, smo se pogovarjali z vodjo projekta, sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.

V raziskavi ste se posebej osredotočili na nasilje nad ženskami, otroki in mladimi. To verjetno pomeni, da ste proučevali predvsem nasilje, ki ga povzročajo moški.

> Nasilje in še posebej nasilje v družini je bilo in je še vedno prisotno v vseh družbah, kulturah in družbenih slojih, vendar smo si pred njim dolgo zatiskali oči. V raziskavi smo poudarili, da tovrstno nasilje doživljajo predvsem ženske, otroci in mladostniki, in sicer zato, ker povečini nimajo ekonomske ali družbene moči, so velikokrat v podrejenem položaju in zato nasilja ne morejo preprečiti ali se mu ne znajo upreti. V veliki večini primerov svojo moč nad njimi uveljavlja moški (glava družine) in si jemlje pravico, da tudi tako uveljavlja svoj privilegiran položaj. Če bi rekli - nasilni so vsi, tako moški kot ženske - bi zameglili prav te odnose moči.