Kriza / Kdo je potegnil kratko?

Kriza je po delavcih, ki naj bi jih varovale kolektivne pogodbe, udarila trikrat bolj kot po tistih na vodstvenih položajih, ki jih kolektivne pogodbe ne varujejo

Borut Mekina
MLADINA, št. 34, 27. 8. 2009

Demonstracije delavcev Mure pred poslopjem vlade, 23. julija

Demonstracije delavcev Mure pred poslopjem vlade, 23. julija
© Borut Krajnc

Ob izbruhu gospodarske krize so svetovni voditelji pozivali k solidarnosti. Tudi slovenske vladajoče stranke so v koalicijski pogodbi zapisale, da bo morala del bremena »za premagovanje gospodarske negotovosti« nositi gospodarska in politična elita. Temu so sledila znana prizadevanja, da se menedžerjem, v sindikalističnem žargonu »pogoltnim in požrešnim«, tistim, ki naj bi po mnenju sindikalistov krizo tudi zakuhali, omejijo in obdavčijo nagrade ter znižajo sejnine.
Jasno je, da je gospodarski eliti v tej krizi del bogastva skopnel. A koliko menedžerjev je, odkar je tudi Slovenijo udarila kriza, pravzaprav izgubilo službo? So med njimi tisti, ki so zakuhali vojno med Petrolom in Istrabenzom, zaradi katere je v zrak izpuhtelo milijone evrov? So med njimi tisti, zaradi katerih se je do vratu zadolžila Luka Koper ali pa Intereuropa? Ki so globoko v minus spravili Slovenske železnice? Ali pa bančniki, ki so v preteklih letih preveč lahkomiselno dodeljevali posojila?

Krizni zmagovalci

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 34, 27. 8. 2009

Demonstracije delavcev Mure pred poslopjem vlade, 23. julija

Demonstracije delavcev Mure pred poslopjem vlade, 23. julija
© Borut Krajnc

Ob izbruhu gospodarske krize so svetovni voditelji pozivali k solidarnosti. Tudi slovenske vladajoče stranke so v koalicijski pogodbi zapisale, da bo morala del bremena »za premagovanje gospodarske negotovosti« nositi gospodarska in politična elita. Temu so sledila znana prizadevanja, da se menedžerjem, v sindikalističnem žargonu »pogoltnim in požrešnim«, tistim, ki naj bi po mnenju sindikalistov krizo tudi zakuhali, omejijo in obdavčijo nagrade ter znižajo sejnine.
Jasno je, da je gospodarski eliti v tej krizi del bogastva skopnel. A koliko menedžerjev je, odkar je tudi Slovenijo udarila kriza, pravzaprav izgubilo službo? So med njimi tisti, ki so zakuhali vojno med Petrolom in Istrabenzom, zaradi katere je v zrak izpuhtelo milijone evrov? So med njimi tisti, zaradi katerih se je do vratu zadolžila Luka Koper ali pa Intereuropa? Ki so globoko v minus spravili Slovenske železnice? Ali pa bančniki, ki so v preteklih letih preveč lahkomiselno dodeljevali posojila?

Krizni zmagovalci

Krizni poraženci

Krivci

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti