intervju / ALEŠ BRATOŽ, PREDSEDNIK UPRAVE REVOZA

Lani, 3. junija, je Aleš Bratož postal predsednik uprave Revoza, Renaultove tovarne v Novem mestu. Po desetih letih francoskega lastništva Revoza, nekdanje Industrije motornih vozil (IMV) Novo mesto, je na čelo tovarne, ki zaposluje 2900 delavk in delavcev, spet prišel slovenski človek, ki je tudi začel svojo delovno kariero v nekdanjem IMV-ju. Aleš Bratož je namreč začel delati v oddelku za sestavljanje prem za R-4, legendarno “katrco”, nato je postal kontrolor, potem vodja obrata v montaži, pred prihodom na čelo Revoza pa je bil tri leta direktor Renaultove tovarne Avtoframos v Moskvi. Ob delu je končal študij na Fakulteti za organizacijske vede, zdaj pa opravlja podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Petinštiridesetletni Bratož skorajda z ljubeznijo govori o Revozu in prihodnjih ambicijah novomeške avtomobilske tovarne in ne skriva ponosa, ker so mu v Renaultu zaupali vodenje Revoza, saj je s to tovarno rasel. Zato njegove besede, da “smo lahko vsi upravičeno ponosni nanj”, ne zvenijo patetično. Zadovoljen je, da lahko delajo v Revozu v treh izmenah in povprečno pošljejo na trg letno 200.000 vozil, medtem ko druge tovarne ta čas pesti huda kriza.

 Bratož, ste prvi Slovenec po letu 1988, ko je Renault prevzel nekdanji IMV, ki je postal predsednik uprave Revoza. Dolgo je trajalo, da se je na vrh tovarne lahko povzpel domači človek. Zakaj?

Res je, da sem prvi slovenski predsednik uprave, a v preteklosti, povsem na začetku delovanja Revoza, je bil direktor tovarne Slovenec. Pozneje so bili vsi predsedniki uprave francoski sodelavci. Gotovo smo imeli v tovarni kompetentne slovenske sodelavce, ki bi lahko bili tudi predsedniki uprave, vendar očitno do tega ni prišlo, saj zaradi sistema oblikovanja karier posameznih sodelavcev niso dobili priložnosti. Sam sem postal predsednik uprave zaradi spleta okoliščin, potem ko sem končal delo v Moskvi, v Novem mestu pa se je takrat sprostilo to delovno mesto.