Grda resnica

Kot bi uro in pol brali slab blog.

Katherine Heigl igra Abby Richter, producentko neke TV postaje iz Sacramenta, ki ji ne gre - ratingi padajo. In ker Hudič vzame šalo, je prisiljena najeti Mikea Chadwaya (Gerard Butler), »šokantnega« TV voditelja, ki ga ne prenese. Mike govori kot mentalno hendikepirani tinejdžerji, hodi kot vreča vulgarnega testosterona, njegova filozofija pa je tako retro, da jo najdete v smeteh: ženska potrebuje le dober fuk! In če vprašate Mikea, potem Abby manjka natanko to: dober fuk. Mike je patetični seksist, ki bi ga feministke tožile, toda Abby, ki se ji zdi masturbiranje preveč brezosebno, ima o tem ločeno mnenje - njegovi seksualni nasveti, vključno s podarjenim vibratorjem, ji zvenijo kot intro v romantično poezijo. Grda resnica je grda laž. Grda resnica je namreč romantična komedija za tiste, ki verjamejo, da je najbolj seksi bejba v mestu vedno samska, da je brez tipa in da ga sploh ne more dobiti, potemtakem za tiste, ki verjamejo, da je najbolj seksi bejba v mestu tudi najbolj seksualno sestradana - za tiste, ki verjamejo, da se to lahko zgodi Katherine Heigl. Rečeno naravnost: za tiste, ki verjamejo, da se to Katherine Heigl lahko zgodi v štirih ameriških mestih zapored! Ne pozabite, na voljo - vsa samska, nevezana in nedojebana - je bila že v filmih Napumpana, Vedno priča, nikoli nevesta in Kafein. Če kaj, potem bi od Grde resnice pričakovali, da bo izgledala kot parodija njenega imidža in gledalčevih seksističnih pričakovanj, toda zgodi se ravno obratno: Grda resnica, ki so jo napisale tri ženske, izgleda tako, kot da je bila posneta pred Napumpano. Še huje - kot da je bila posneta pred Kafeinom, v katerem je šla Katherine Heigl iz obupa na slepi randi in fasala ultimativnega seksističnega idiota.