intervju / Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

Karel Smolle se je rodil leta 1944 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Med letoma 1960 in 1965 je obiskoval Zvezno slovensko gimnazijo v Celovcu in skupaj s Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem izdajal literarno revijo »Mladje«. Že od mladih nog je dejavno sodeloval v gibanju za pravice koroških Slovencev v Avstriji, od leta 1986 do leta 1990 je bil poslanec v avstrijskem parlamentu na listi Zelenih in nato še dve leti, leta 1998 in 1999, poslanec Enotne liste, ki je bila v koaliciji z Liberalnim forumom. V letih od 1990 do 1992 je bil zastopnik slovenske vlade v Avstriji in po priznanju častni konzul v Celovcu in s tem tesni sodelavec gospodov Peterleta in Rupla. Letos je postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ene izmed treh krovnih slovenskih organizacij na Koroškem. Karel Smolle je bil v času osamosvajanja Slovenije tudi častni konzul Republike Slovenije na Dunaju.

Opazovalcu se zdi, da le redko kje zgodovinske izkušnje neke skupnosti tako močno določajo sedanja razmerja kot v deželi Koroški. Mislim na plebiscit - v spomin nanj nemška večina bučno praznuje vsako leto oktobra. Potem je tukaj nacistična genocidna politika in nekateri vključujejo v ta nabor še povojno delovanje slovenskih partizanskih enot in Jugoslovanske armade.

Zgodovina se je kruto poigrala s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Če jo kdo politično instrumentalizira za današnjo rabo, je to nevarno, vendar pa brez poznavanja zgodovine ne zmoremo pojasniti sedanjih razmerij v deželi in ne položaja Slovencev, ki so ostali po propadu Avstro-Ogrske leta 1918 zunaj matične domovine. Povsod je asimilacija zahtevala visok davek. Predvsem velja to za Slovence v Italiji in Avstriji, kjer sta jih fašizem in nacionalsocializem skorajda izbrisala s površja zemlje. Poleg tega jugoslovanska socialistična država in nato tudi slovenska država nista imeli izoblikovane in jasne strategije odnosov do narodnih skupnosti zunaj svojih meja.