Davek na nepremičnine / Vlada bo nepremičninski davek prisiljena uvesti
Dr. Andreja Cirman je docentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja s teorijo poslovanja z nepremičninami

© Borut Peterlin
V Sloveniji se že deset let govori o davku na nepremičnine, a si ga nobena dosedanja vlada ni upala uvesti. Kako verjetno je, da bo to storila vlada Boruta Pahorja, ki je uvedbo tega davka napovedala v koalicijski pogodbi?
> Slovenija pri drugih davčnih virih nima več veliko manevrskega prostora. Dodatna obdavčitev dela bi poslabšala konkurenčnost Slovenije, saj je delo pri nas že zdaj močno obremenjeno. Iz Mramorjeve davčne reforme smo se naučili, da prevelika davčna obremenitev kapitala povzroči njegov beg, saj je izjemno mobilen. Možnosti obdavčitve so torej tam, kjer ne pride do davčnega bega oziroma do pretiranega vpliva na konkurenčnost, to pa pomeni predvsem pri premoženjskih davkih in mogoče davkih na potrošnjo, pri katerih je danes, ko je pomembno, kolikšno je povpraševanje, zvišanje problematično. Skratka, ne bi rekla, da je sedanja vlada pogumnejša. Prej bi rekla, da bo davek na nepremičnine prisiljena uvesti zaradi visokega primanjkljaja v javnih financah. Ob tem se je treba zavedati, da nepremičninski davek ni neki izdaten davčni vir. Obstajajo sicer izjeme, predvsem anglosaške države. Tako na primer v Kanadi nepremičninski davek predstavlja štiri odstotke BDP-ja in v ZDA tri odstotke, v razvijajočih se državah pa nanese le 0,7 odstotka BDP-ja. Pri nas se z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč na letni ravni nabere okoli 150 milijonov evrov. Če nam z davkom na nepremičnine uspe pobrati še enkrat toliko, bo to še vedno dokaj nepomemben davčni vir.