intervju / Mag. Zoran Kus, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor

Več kot očitno gre za »možgane« ministrstva za okolje in prostor. S področjem okolja se ukvarja že več kot 25 let. Dolga leta je bil dejaven v mariborski mestni politiki, takratnem mestnem izvršnem svetu. Leta 1995 je prišel na ministrstvo za okolje in prostor, kmalu zatem je bil poslan na dodatno izpopolnjevanje v Svetovno banko, leta 1998 pa v Bruselj, na slovensko misijo pri Evropski uniji, kjer je preživel 10 let. »Imel sem priložnost sodelovati pri vstopanju Slovenije v EU, od prvega dne pa vse do konca predsedovanja Slovenije Svetu EU. In za to bogato mednarodno izkušnjo bom večno hvaležen takratnemu ministru za okolje, dr. Pavlu Gantarju.« Domov se je vrnil lani avgusta. »In potem so me našli, kot nekoga izgubljenega, ki se je ukvarjal s politiko, nato pa dolga leta preživel kot nekarierni diplomat v tujini oz. kot strokovnjak za področje okolja.« Ni član nobene stranke, ko je odšel v Bruselj, je moral po njegovih besedah zaradi strokovne nevtralnosti nekako pozabiti na politiko. Minister Karl Erjavec ga je k sodelovanju povabil kot nestrankarskega strokovnjaka, z bogatimi mednarodnimi in pogajalskimi izkušnjami za področje okolja. O svojem delu govori z neverjetnim žarom in energijo, njegove zagnanosti, kar se tiče boja proti podnebnim spremembam, pa se ne bi branil niti Al Gore.

Začniva z verjetno najbolj aktualno tematiko ta čas, načrtovanim plinskim terminalom v Žavljah. Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, da je terminal ob dokumentaciji, ki jo ima trenutno na voljo, za Slovenijo nesprejemljiv. Je to dokončno slovensko stališče ali se lahko še spremeni?

Zadevo je treba gledati po korakih. Pomemben korak je bil, da je vlada na podlagi dokumentov, ki jih je pripravila italijanska stran, prvič imela možnost sodelovati v rednem postopku presoje čezmejnih vplivov, ki ga narekujejo evropske direktive in mednarodne konvencije. Italijanska vlada do zdaj Slovenije še nikoli ni formalno povabila k taki presoji. Junija lani so izdali mnenje o plinskem terminalu, ki pa ni vključevalo Slovenije kot partnerice v čezmejni presoji vplivov na okolje. Na podlagi slovenskih pritožb so vendarle ugotovili, da nas bodo morali povabiti k sodelovanju. Poslali smo jim svoje pripombe in marca letos so pripravili novo mnenje, v katerem so navedli pripombe in zahteve Slovenije. Julija letos smo dobili dokumentacijo, v kateri pa naše pripombe niso bile zadovoljivo upoštevane. Bistveno premalo, da bi bil čezmejni vpliv za Slovenijo sprejemljiv. Dodatne dokumentacije, za katero smo takoj zaprosili, nam še vedno niso poslali. In zato je vlada sprejela sklep, da slovenske pripombe niso bile zadovoljivo upoštevane in je gradnja plinskega terminala v Žavljah v Tržaškem zalivu za nas še vedno nesprejemljiva. Pričakujemo, da bodo v največji možni meri upoštevali naše relevantne pripombe in predloge o resnih čezmejnih vplivih na okolje. Pogovori na bilateralni ravni se morajo nadaljevati, in če bodo naše zahteve upoštevane, se postopek lahko nadaljuje do smiselnega zaključka ob maksimalnem zmanjševanju negativnih okoljskih, zdravstvenih, varnostnih, prometnih in drugih vplivov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo Slovenija resno razmislila o tožbi pred evropskim sodiščem.