Tožilstvo / Obtožujem, ne obtožujem, obtožujem ...

Pravosodni minister Aleš Zalar je pred časom zaradi sumov o nepravilnostih pri predodeljevanju spisov odredil pregled državnotožilske uprave na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, vodja tega tožilstva pa se mu je po ukazu generalne državne tožilke Barbare Brezigar uprla. Generalna državna tožilka je pravi branik neodvisnosti tožilstva, saj, kot pravi sama, »dokler bom na tem mestu, bom ščitila samostojnost in neodvisnost tožilstva«. Pa poglejmo, kako je Brezigarjeva v preteklosti ščitila tožilstvo, kadar se je politika odločila za nadzor tožilcev.
Poleg tega zadnjega je najbolj nedaven primer političnega nadzora nad tožilstvom izredni pravosodni nadzor Zalarjevega predhodnika Lovra Šturma na koprskem okrožnem državnem tožilstvu. Potekal je kar se da konspirativno 19. julija 2007, torej v času sodnih počitnic, ko na koprskem tožilstvu ni bilo tako rekoč nikogar. Na dopustu je bil tudi vodja Slavko Ožbolt, zato je nadzornike z ministrstva sprejel njegov takratni namestnik Bojan Pečnik. Odločbo o nadzoru si je moral dobesedno izboriti, saj je Šturmovi nadzorniki najprej sploh niso hoteli pokazati. Ko jo je vendarle dobil, je presodil, da gre za pristojnost ministrstva v skladu z zakonodajo, in nadzorniki so opravili svoje delo. Tako kot sedanja Zalarjeva odločba o pravosodnem nadzoru tožilstva je tudi Šturmova predvidevala izredni nadzor, ki se opravi nenapovedano, opravi pa ga tri- oziroma štiričlanska komisija z ministrstva. V obeh komisijah je bil en član celo isti - mag. Evelin Pristavec Tratar. Ne ena ne druga odločba nista vsebovali časa trajanja nadzora, saj tega zakon ne predvideva. Obrazložitev razlogov za uvedbo nadzora pa je v Zalarjevi odločbi, ki ji Brezigarjeva očita nedoločnost in arbitrarnost, precej daljša in izčrpnejša od Šturmove enopovedne: »Pri državnem tožilstvu, nad katerim bo opravljen nadzor, obstaja domneva nepravilnosti pri vodenju kadrovske evidence.« Da je šlo formalno gledano za povsem enak nadzor, je pred dnevi potrdila celo generalna državna tožilka sama, ki je o Šturmovem nadzoru dejala, da je bil od Zalarjevega drugačen le v tem, da ga vodja nadzorovanega tožilstva ni zavrnil.