Obtožujem, ne obtožujem, obtožujem ...

Pravosodni minister Aleš Zalar je pred časom zaradi sumov o nepravilnostih pri predodeljevanju spisov odredil pregled državnotožilske uprave na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, vodja tega tožilstva pa se mu je po ukazu generalne državne tožilke Barbare Brezigar uprla. Generalna državna tožilka je pravi branik neodvisnosti tožilstva, saj, kot pravi sama, »dokler bom na tem mestu, bom ščitila samostojnost in neodvisnost tožilstva«. Pa poglejmo, kako je Brezigarjeva v preteklosti ščitila tožilstvo, kadar se je politika odločila za nadzor tožilcev.
Poleg tega zadnjega je najbolj nedaven primer političnega nadzora nad tožilstvom izredni pravosodni nadzor Zalarjevega predhodnika Lovra Šturma na koprskem okrožnem državnem tožilstvu. Potekal je kar se da konspirativno 19. julija 2007, torej v času sodnih počitnic, ko na koprskem tožilstvu ni bilo tako rekoč nikogar. Na dopustu je bil tudi vodja Slavko Ožbolt, zato je nadzornike z ministrstva sprejel njegov takratni namestnik Bojan Pečnik. Odločbo o nadzoru si je moral dobesedno izboriti, saj je Šturmovi nadzorniki najprej sploh niso hoteli pokazati. Ko jo je vendarle dobil, je presodil, da gre za pristojnost ministrstva v skladu z zakonodajo, in nadzorniki so opravili svoje delo. Tako kot sedanja Zalarjeva odločba o pravosodnem nadzoru tožilstva je tudi Šturmova predvidevala izredni nadzor, ki se opravi nenapovedano, opravi pa ga tri- oziroma štiričlanska komisija z ministrstva. V obeh komisijah je bil en član celo isti - mag. Evelin Pristavec Tratar. Ne ena ne druga odločba nista vsebovali časa trajanja nadzora, saj tega zakon ne predvideva. Obrazložitev razlogov za uvedbo nadzora pa je v Zalarjevi odločbi, ki ji Brezigarjeva očita nedoločnost in arbitrarnost, precej daljša in izčrpnejša od Šturmove enopovedne: »Pri državnem tožilstvu, nad katerim bo opravljen nadzor, obstaja domneva nepravilnosti pri vodenju kadrovske evidence.« Da je šlo formalno gledano za povsem enak nadzor, je pred dnevi potrdila celo generalna državna tožilka sama, ki je o Šturmovem nadzoru dejala, da je bil od Zalarjevega drugačen le v tem, da ga vodja nadzorovanega tožilstva ni zavrnil.

Molk

Brezigarjeva, branik tožilstva, kakršen je, zdaj celo vztraja, da je bil tudi Šturmov nadzor nezakonit. Vendar to po njenem mnenju še ne pomeni, da se v prihodnje takšnim nezakonitim nadzorom ne bo mogoče upreti. K temu dodaja: »Ob tistem nadzoru s tisto odločbo nisem bila seznanjena.« Po naših podatkih se takratni odgovorni na koprskem okrožnem tožilstvu glede odločitve, ali nadzornikom z ministrstva preprečiti vstop na tožilstvo ali ne, res niso posvetovali z Brezigarjevo, kot je to zdaj storila vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič. Ta je v nadzor načeloma že privolila, potem pa je Brezigarjevi telefonirala zgolj zato, da bi jo povprašala, ali želi pri nadzoru sodelovati kot opazovalka. Verjetno je slutila, da bo nadzor odkril nepravilnosti, za katere je neposredno soodgovorna tudi generalna državna tožilka, in si je pač želela zavarovati hrbet. Brezigarjeva pa ji je sporočila, da je ne bo, ker nadzora sploh ne bo! Vrnimo se k Šturmovemu izrednemu nadzoru. Uradna izjava Brezigarjeve se glasi, da za nadzor v Kopru sploh ni vedela. No, zanj je izvedela najkasneje takrat, ko je z ministrstva za pravosodje prejela poročilo o opravljenem nadzoru. V njem je sicer pisalo, da sumi o nepravilnostih, ki so bili podlaga za nadzor, niso bili potrjeni, to pomeni, da je Šturm povsem po nepotrebnem pregledal koprsko tožilstvo. Čeprav je pravosodni minister na skrivaj izpeljal »grob politični poseg v neodvisnost tožilstva«, kot Brezigarjeva temu pravi sedaj, se ni odzvala. Nobene izjave za javnost, nobene tiskovne konference, nobenega solo termina v osrednji informativni oddaji na TV Slovenija, nasploh nič o »ščitenju samostojnosti in neodvisnosti tožilstva«. Čeprav je na mizo dobila poročilo o izrednem, nenapovedanem nadzoru enega izmed okrožnih tožilstev, ki so ga opravili uslužbenci ministrstva za pravosodje, ni ministrstvu poslala niti zaprosila za dodatna pojasnila o tem redkem posegu izvršilne oblasti v delo tožilstva niti ni zahtevala pojasnil o utemeljenosti in potrebnosti takšnega nadzora. Prav tako ni na koprskem okrožnem tožilstvu niti neuradno preverila, kako je potekal nadzor, ali je bil korekten, kaj so nadzorniki sploh pregledovali. Kadar ministrstvo opravi izredni pravosodni nadzor, mora po zakonu namreč obstajati sum hujših kršitev ... To je ni zanimalo? Poznavalci pravijo, da je bil nadzor z njo tako ali tako vnaprej usklajen, zato je povsem jasno, da je poročilo ministrstva ni presenetilo. No, morda bi jo lahko presenetilo le zato, ker iz njega izhaja, da se na koprskem tožilstvu niso potrdili sumi, ki jih je imel minister Šturm, ko je tja poslal svojo ekipo.

Strokovni naši in politični vaši

Brezigarjeva je zadnje dni večkrat ponovila, da je aktualni pravosodni nadzor posledica poslanskega vprašanja, to pa je »neprimerno in zaskrbljujoče«. In kako se je Brezigarjeva odzvala, ko je državni zbor kmalu po njenem imenovanju leta 2005 želel ustanoviti parlamentarno komisijo, ki bi pregledala, seveda tudi vsebinsko, delo tožilcev v obdobju od leta 2000 do 2004, ko jih je vodila Zdenka Cerar? Javno je sporočila, da poslanski komisiji, ki naj bi pregledala delo tožilstva, ne nasprotuje. Še več, sama je za to obdobje odredila notranji nadzor nad delom vseh okrožnih tožilstev. Vse to navkljub pravnemu mnenju, ki so ga glede pravne podlage poslanskega nadzora tožilstva spisali najuglednejši pravni strokovnjaki Franci Grad, Igor Kaučič, Rajko Pirnat in Ljubo Bavcon. V začetku istega leta 2005 spisano pravno mnenje je namreč povsem jasno glede tega, da vsebine dela tožilca poslanci sploh ne morejo preiskovati. Preiskovanec parlamentarne komisije, tako strokovnjaki, je lahko le oseba, o katere politični odgovornosti odloča državni zbor, in še to pod pogojem, da gre za odgovornost glede izvrševanja politike in političnih usmeritev državnega zbora. Te pogoje pa izpolnjuje le generalni državni tožilec. A poslanci so kljub temu ustanovili preiskovalno komisijo, ki jo je vodil poslanec SDS Dimitrij Kovačič. S podporo generalne državne tožilke je komisija potem zasliševala posamezne okrožne državne tožilce v zvezi z zadevami, ki so jih vodili. Poslanci so torej preiskovali vsebino in strokovnost tožilskega dela v konkretnih zadevah ...
Podobnemu poslanskemu apetitu po nadzoru nad delom tožilstva se je recimo le kakega pol leta prej odločno uprl takratni začasni vodja vrhovnega tožilstva Franc Mazi, ko je parlamentarno preiskavo tožilstva zahtevala skupina državnih svetnikov na čelu z Adolfom Zupanom. Mazi takrat recimo tudi ni imel nobenih težav z razumevanjem pristojnosti izvršilne veje oblasti pri nadzoru tožilstva: »Državni tožilci se ne upiramo zakonitemu nadzoru nad našim delom. Toda ta je v rokah pravosodnega ministrstva, saj to lahko vedno zahteva, da mu tožilci poročajo o svojem delu in pošljejo zahtevane dokumente.«
Ja, v navedenih primerih je tožilstvo nadzorovala desnica. Zdaj pa se pač preiskuje delo tožilcev pod njenim vodstvom, tudi nekateri njeni neposredni ukazi na meji regularnega, in seveda, zdaj je na oblasti levica. Zdaj gre za poseg v neodvisnost tožilstva. Tako kot je Brezigarjeva politično motiviran poseg v delo tožilstva videla tudi v notranjem strokovnem tožilskem pregledu vseh zadev, povezanih z Depalo vasjo, ki ga je odredila Zdenka Cerar. Seveda, Brezigarjeva je vodila to zadevo in jo večkrat rešila Janezu Janši v prid. Takrat se je v bran Cerarjeve postavil celo pravosodni minister, ki je prihajal iz SLS, nekoč pa je bil tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov - Ivo Bizjak, torej človek s podobno svetovnonazorsko opredelitvijo, kot je opredelitev zaščitnice tožilcev: »To zadevo s politiko povezuje samo gospa Brezigar. Jaz ne vidim nobene povezave v to smer. Narobe je to, da se zadeva postavlja v kontekst, v katerega ne sodi.«

Tožilska nepokorščina?

Vlada, instančni organ po zavrnitvi nadzora, je zdaj odločila, da se opravi nadzor ljubljanskega okrožnega tožilstva v nespremenjenem obsegu, torej, kot je bil prvotno mišljen. Zato je mogoče, da pravosodni nadzorniki opravljajo svoje delo že v času, ko tole prebirate. Če ne, pa bodo prav kmalu začeli delati. Na pravosodnem ministrstvu sicer zagotavljajo, da bodo pri pregledu spoštovali pravico generalne državne tožilke, da je ves čas navzoča pri delu nadzornikov. Vsi ugovori, ki jih bo glede vsebine nadzora imelo tožilstvo, torej tudi generalna državna tožilka, bodo vneseni v zapisnik o nadzoru.
Kljub temu pa ni, glede na odločno izjavo Brezigarjeve, da bo ščitila tožilstvo, dokler bo generalna državna tožilka, nemogoč niti scenarij, po katerem bi vodja ljubljanskega tožilstva ali celo kar sama Brezigarjeva ministrovi ekipi ponovno fizično preprečila vstop v tožilske prostore. Če bi se zgodilo kaj takega, bi se bilo pravosodno ministrstvo primorano s policijskim spremstvom odpraviti opravljat nalogo, kakršno so Šturmovi nadzorniki v Kopru opravili mimogrede kar v času sodnih počitnic. Vse to zaradi osebnega boja za preživetje neke bivše pravosodne ministrice, poslanske in predsedniške kandidatke? Za šov bi bilo to že dobro, pa tudi za vlogo žrtve, ki lahko Brezigarjevi prinese kako politično točko na prihajajočih lokalnih volitvah. Za tožilstvo pa zagotovo ne.
Po naših podatkih naj bi ob takšni popolni tožilski nepokorščini vlada nemudoma začela postopek za razrešitev generalne državne tožilke. Če se kljub popolni zakonitosti (ali je zakonodaja v tem delu slaba ali dobra, se je zdaj prepozno spraševati, zato je vprašanje nebistveno) Brezigarjeva pravosodnemu nadzoru upre, namreč ne bo prav težko dokazati, da je neprimerna za vodenje tožilske organizacije.