Nova mapa / Jim O'Rourke: The Visitor

+ + + +

Jim O'Rourke, 'renesančni človek' sodobne glasbe v najbolj neulovljivem pomenu te besedne zveze, se vrača kot (ponovni) obiskovalec tokrat res široko zastavljenih poljan pop glasbe, v katere vtira raznotere izkušnje. Te si je pridobil kot avtor, izvajalec, producent in pronicljiv glasbeni poznavalec, ki je svoje heroje v javnosti vedno tako zelo povzdigoval, da so kot refleksija v njegovi glasbi včasih zasenčili samega avtorja. Pisanje o glasbi Jima O'Rourka, pa naj gre za njegovo producentsko delo, svobodna improviziranja, skladanje sodobne komorne glasbe, minimalizma ali musique concrete, gnetenje primitivnega folka na sledi in ob boku Johna Faheya, bratenje v digitalnem laptopovskem binarnem kodu z dunajsko bratovščino založbe Mego, ustvarjanje industrijske glasbe, hrupnega rocka (tudi v skupini Sonic Youth) ali pisanje pesmi v razplastelem idiomu folk rocka, se zlahka sprevrže v niz referenc, ki jih luščimo iz glasbene tvarine. Plošča The Visitor, njegova prva prava avtorska po letu 2001, za katero je O'Rourke odigral vsa glasbila, posnel več kot 200 snemalnih seans in jih mojstrsko vtrl v 38-minutno kompozicijo, pa ta vidik razbije s skrajno nežno gesto, vdeto v plastovito, a zvočno razprto, dihajočo intimno godbo, ki se nanaša na njegove pretekle plošče Bad Timing, Eureka in Insignificance.