Javne finance / »Če se ne bomo odzvali, bodo potrebni radikalnejši ukrepi«

Prof. dr. Tine Stanovnik, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in član delovne skupine, ki je pripravila izhodišča za posodobitev pokojninskega sistema

Urša Marn
MLADINA, št. 39, 1. 10. 2009

/media/www/slike.old/mladina/temainttine_stanovnik_bk.jpg

© Borut Krajnc

Verjetno se strinjate, da je posodobitev pokojninskega sistema nujna. Kakšne bi bile posledice, če posodobitve ne bi izpeljali?

Novi pokojninski sistem, ki je zasnovan po švedskem modelu, naj bi v polnosti zaživel leta 2025. Je to dovolj zgodaj? Bo pokojninska blagajna do takrat vzdržala finančne pritiske?

Prvak opozicijske stranke SDS Janez Janša pravi, da so nekatere spremembe v pokojninskem sistemu zagotovo potrebne, a da sprejemanje ukrepov, ki bodo učinkovali šele leta 2015, za Slovenijo ni prednostna naloga.

Poslanec in nekdanji minister za delo Tone Rop je pred letom dejal, da spremembe, ki jih v zvezi s pokojninskim sistemom predlagajo v SD, ne bodo »nikomur ničesar zaostrile in nikomur poslabšale položaja«. Je danes, ko je predlog pokojninske reforme znan, to še mogoče trditi?

Posodobitev predvideva dvig zgornje starostne meje za upokojitev obeh spolov na 65 let. To naj bi dosegli postopoma, tako da bi se starostna meja vsako leto dvignila za šest mesecev. Je to dvigovanje prehitro? Bi bilo smiselneje, če bi se meja dvignila samo za tri mesece na leto?

Predlagani bonus ali malus za poznejšo ali predčasno upokojitev je 3,6 odstotka. Bodo ljudje za tako majhno razliko res pripravljeni delati po 65. letu?

Sindikati opozarjajo, da se v Sloveniji zanemarjata varnost in zdravje na delu. Se je o daljši delovni dobi smiselno pogovarjati, dokler te pomanjkljivosti ne bodo odpravljene?

Do leta 2025 naj bi prvi steber dobil še ničelni steber, ki naj bi vsakomur po 65. letu zagotavljal univerzalno pokojnino. V čem se univerzalna pokojnina razlikuje od sedanje državne pokojnine?

Kakšne prilagoditve bi bile potrebne pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju? Bi bilo treba določiti minimalno zajamčeno donosnost ter davčne in druge spodbude za povečanje vključenosti aktivnega prebivalstva v drugi steber?

Po novem naj bi se prispevki plačevali za vse oblike dela, tudi za delo prek avtorskih pogodb in študentsko delo. Je morda znano, za koliko bi se s tem povečal priliv sredstev v pokojninsko blagajno?

Po novem naj bi bila podlaga za preračunavanje pokojninske osnove 35 zaporednih let zavarovanja in ne več 18 let, kot velja zdaj. Zakaj bi v takšno spremembo privolili, če je jasno, da bodo pokojnine zaradi tega nižje?

Valorizacija pokojnin z rastjo plač še ni dokončno pripravljena. V igri sta dve različici. Po prvi bi pokojnine usklajevali po švicarskem modelu, po katerem se pokojnine polovično usklajujejo z rastjo plač in inflacijo. Po drugi različici je predvidena rast pokojnin na podlagi ocene življenjskih stroškov. Kateri različici ste bolj naklonjeni?

Predvideno je, da bi se iz pokojninske blagajne izločili socialni transferji, kot so varstveni dodatki. V čem je smisel tega očiščenja - ali ni vseeno, iz katere javne malhe se plačujejo?

Se strinjate s trditvijo ministrstva za delo, češ da so se pri nas s časovnimi bonusi za vojaščino in otroke zelo zmanjšali pozitivni učinki pokojninske reforme iz leta 2000?

Opozicijska NSi je predlog odprave bonitete za materinstvo označila za absurden, češ da ruši družinsko politiko.

Novi pokojninski sistem naj bi začel veljati s 1. januarjem 2015, vanj pa bi bili vključeni vsi, ki so rojeni po letu 1960. Je mogoče reči, za koga bo prehod na novi sistem najbolj boleč? Bodo res največ izgubili tisti, ki bodo prispevke polovico let vplačevali po starem sistemu, preostalo polovico let pa po novem sistemu?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Urša Marn
MLADINA, št. 39, 1. 10. 2009

/media/www/slike.old/mladina/temainttine_stanovnik_bk.jpg

© Borut Krajnc

Verjetno se strinjate, da je posodobitev pokojninskega sistema nujna. Kakšne bi bile posledice, če posodobitve ne bi izpeljali?

Novi pokojninski sistem, ki je zasnovan po švedskem modelu, naj bi v polnosti zaživel leta 2025. Je to dovolj zgodaj? Bo pokojninska blagajna do takrat vzdržala finančne pritiske?

Prvak opozicijske stranke SDS Janez Janša pravi, da so nekatere spremembe v pokojninskem sistemu zagotovo potrebne, a da sprejemanje ukrepov, ki bodo učinkovali šele leta 2015, za Slovenijo ni prednostna naloga.

Poslanec in nekdanji minister za delo Tone Rop je pred letom dejal, da spremembe, ki jih v zvezi s pokojninskim sistemom predlagajo v SD, ne bodo »nikomur ničesar zaostrile in nikomur poslabšale položaja«. Je danes, ko je predlog pokojninske reforme znan, to še mogoče trditi?

Posodobitev predvideva dvig zgornje starostne meje za upokojitev obeh spolov na 65 let. To naj bi dosegli postopoma, tako da bi se starostna meja vsako leto dvignila za šest mesecev. Je to dvigovanje prehitro? Bi bilo smiselneje, če bi se meja dvignila samo za tri mesece na leto?

Predlagani bonus ali malus za poznejšo ali predčasno upokojitev je 3,6 odstotka. Bodo ljudje za tako majhno razliko res pripravljeni delati po 65. letu?

Sindikati opozarjajo, da se v Sloveniji zanemarjata varnost in zdravje na delu. Se je o daljši delovni dobi smiselno pogovarjati, dokler te pomanjkljivosti ne bodo odpravljene?

Do leta 2025 naj bi prvi steber dobil še ničelni steber, ki naj bi vsakomur po 65. letu zagotavljal univerzalno pokojnino. V čem se univerzalna pokojnina razlikuje od sedanje državne pokojnine?

Kakšne prilagoditve bi bile potrebne pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju? Bi bilo treba določiti minimalno zajamčeno donosnost ter davčne in druge spodbude za povečanje vključenosti aktivnega prebivalstva v drugi steber?

Po novem naj bi se prispevki plačevali za vse oblike dela, tudi za delo prek avtorskih pogodb in študentsko delo. Je morda znano, za koliko bi se s tem povečal priliv sredstev v pokojninsko blagajno?

Po novem naj bi bila podlaga za preračunavanje pokojninske osnove 35 zaporednih let zavarovanja in ne več 18 let, kot velja zdaj. Zakaj bi v takšno spremembo privolili, če je jasno, da bodo pokojnine zaradi tega nižje?

Valorizacija pokojnin z rastjo plač še ni dokončno pripravljena. V igri sta dve različici. Po prvi bi pokojnine usklajevali po švicarskem modelu, po katerem se pokojnine polovično usklajujejo z rastjo plač in inflacijo. Po drugi različici je predvidena rast pokojnin na podlagi ocene življenjskih stroškov. Kateri različici ste bolj naklonjeni?

Predvideno je, da bi se iz pokojninske blagajne izločili socialni transferji, kot so varstveni dodatki. V čem je smisel tega očiščenja - ali ni vseeno, iz katere javne malhe se plačujejo?

Se strinjate s trditvijo ministrstva za delo, češ da so se pri nas s časovnimi bonusi za vojaščino in otroke zelo zmanjšali pozitivni učinki pokojninske reforme iz leta 2000?

Opozicijska NSi je predlog odprave bonitete za materinstvo označila za absurden, češ da ruši družinsko politiko.

Novi pokojninski sistem naj bi začel veljati s 1. januarjem 2015, vanj pa bi bili vključeni vsi, ki so rojeni po letu 1960. Je mogoče reči, za koga bo prehod na novi sistem najbolj boleč? Bodo res največ izgubili tisti, ki bodo prispevke polovico let vplačevali po starem sistemu, preostalo polovico let pa po novem sistemu?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Kurz pri Janši z izraelskimi »sanjami«

Zakaj se je nekdanji avstrijski premier Sebastian Kurz prejšnji ponedeljek sestal z Janezom Janšo

Naslovna tema

Proti Sloveniji

Zakaj Tanja Fajon ni smela postati Slovenka na najvišjem položaju v administraciji Evropske unije