Vanja Pirc

 |  Mladina 40  |  Družba

»Čutil sem veliko nemoč«

Filozof dr. Boris Vezjak o tem, zakaj je odstopil s položaja programskega svetnika RTV Slovenija

/media/www/slike.old/mladina/intvezjak20090713_1009b5.jpg

© Borut Peterlin

V sredinem komentarju, ki je bil objavljen v Delu, ste napovedali svoj odstop s položaja programskega svetnika RTV Slovenija. Zakaj ste se za odstop odločili ravno zdaj?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 40  |  Družba

/media/www/slike.old/mladina/intvezjak20090713_1009b5.jpg

© Borut Peterlin

V sredinem komentarju, ki je bil objavljen v Delu, ste napovedali svoj odstop s položaja programskega svetnika RTV Slovenija. Zakaj ste se za odstop odločili ravno zdaj?

> Že dolgo časa sem razmišljal o tem, da bi odstopil, in to zaradi več razlogov. Eden je gotovo to, da sem v funkciji svetnika čutil veliko nemoč, ker je sestava programskega sveta tako zelo očitno politično in ideološko enostranska, da sem izjemno težko uveljavljal svoje očitke in ugovore. Sam sicer nisem bil edini drugače misleči v programskem svetu, smo pa bili taki gotovo v veliki manjšini. Težava je bila tudi v tem, da so bile vse odločitve, ki jih je sprejel programski svet, magično usklajene s predlogi vodstva RTV. Stvar je bila še hujša, saj je svet vodstvu RTV sledil tudi, ko se z njim ni strinjal. Ko smo recimo odločali o imenovanju novega odgovornega urednika športnega programa na TVS, je debata med svetniki tekla absolutno v prid Igorju E. Bergantu. Ko pa je prišlo do glasovanja, je večina glasovala za Mileta Jovanovića, ki je bil kandidat vodstva RTV.

Ali drži, da je sodu izbilo dno imenovanje Uroša Urbanije za novega odgovornega urednika multimedijskega centra RTV? Znano je, da so zaposleni podprli dva druga kandidata, vodstvo RTV pa je vztrajalo pri njem.

> Zunanji povod za moj odstop je bil res ta primer, ki ga spremlja cel kup bizarnih okoliščin. Denimo ta, da Urbanija nima podpore zaposlenih, ali ta, da verjetno ne izpolnjuje razpisnih kriterijev. V dokumentaciji, ki smo jo pred glasovanjem o njem prejeli svetniki, sta manjkala prav podatka v zvezi s tema dvema očitkoma. Manjkal je podatek o tem, kakšna je bila podpora zaposlenih posameznim kandidatom za ta položaj. Manjkala pa so tudi dokazila o tem, ali kandidat izpolnjuje razpisne pogoje. Ker sam nisem bil prepričan, ali Urbanija izpolnjuje pogoje ali ne, sem nekaj dni, preden smo odločali o njegovem imenovanju, na vodstvo RTV naslovil enajst konkretnih vprašanj. Nanje mi še niso odgovorili.

Direktor TVS Jože Možina je dejal, da pri Urbaniji vztrajajo zato, da bo poskrbel za »dobre medčloveške odnose«.

> To je bil tudi edini argument vodstva RTV v prid njegovemu imenovanju in še ta je bil absurden. Le kako naj bi za »dobre medčloveške odnose« poskrbel nekdo, ki ga kolektiv ne podpira? Ko sem na seji sveta opozoril na to, se je oglasil generalni direktor RTV Anton Guzej in dejal, da naj bi v MMC-ju prihajalo do mobinga. To je bilo popolno presenečenje, saj sem takrat prvič slišal za ta problem. Tudi Guzejev opis mobinga je bil izredno špartanski, saj sploh ni omenil, kdo naj bi ga bil deležen in kdo naj bi ga izvajal. Ker pa je omenil le mobing, sem vprašal, ali to pomeni, da poklicne kvalifikacije kandidata niso pomembne in ali pravzaprav iščejo kandidata, ki bo preganjal mobing. Predsednik programskega sveta Granda je takoj povzdignil glas, češ da ponarejam povedano. Direktor Radia Slovenija Vasle pa mi je očital celo, da lažem. Odgovoril sem mu, da imamo očitno na RTV že več strokovnjakov za mobing.

Koliko sami veste o mobingu na RTV?

> Če se bo izkazalo, da so si mobing v multimedijskem centru izmislili, da bodo lažje inštalirali urednika po svoji meri, potem ravnanje vodstva RTV ni nič drugega kot mobing. Sicer pa je prva žrtev mobinga na RTV varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Miša Molk, ki je deležna šikaniranja s strani vodstva RTV samo zato, ker je predstavila letno poročilo, v katerem je popisala kritične misli gledalcev. Vodstvo, ki mu to ni povšeči, ji zdaj očita, da ni kompetentna, pripravilo pa je celo oceno njenega poročila, v katerem so ji signalizirali, naj se ukloni, in ji napisali navodila, o čem naj poroča. In to kljub temu, da je inštitut varuhinje neodvisen in avtonomen od vodstva RTV. Kljub vsemu naj dodam, da je primer Urbanija samo zunanji povod za moj odstop. Dejanski povod za moj odstop je torej izkušnja nemoči, saj nisem imel vzvodov in vpliva, da bi javnosti posredoval informacije o tem, kaj se resnično dogaja na naših sejah in v zavodu. Moj očitek novinarjem je, da z nekaj redkimi izjemami ne spremljajo dovolj kritično le sej, temveč tudi celotne problematike javnega zavoda RTV Slovenija.

Ne le Urbanija, tudi drugi odgovorni uredniki so bili v zadnjih treh letih imenovani brez podpore zaposlenih. Zakaj?

> Očitno se vodstvo požvižga na novinarsko mnenje in svobodo ter na to, kako bodo uredniki delali z novinarji, obenem pa mu je očitno veliko do tega, da bi mu bili ti uredniki lojalni. Iz tega lahko sklepamo, da si je želelo ubogljive in pokorne urednike, ki bodo morali večkrat udariti po mizi in narediti red med novinarji. Ali so bila tukaj tudi kakšna pričakovanja v zvezi s tem, da bodo izpolnjevali politične in ideološke interese, je seveda drugo vprašanje. Sam menim, da so obstajala.
Kot svetnik ste vodstvo RTV ves čas bombardirali z neprijetnimi vprašanji. Koliko jih še čaka na odgovor?
> Res sem bil eden redkih svetnikov, ki so razmeroma pogosto postavljali vprašanja. Ravno v teh dneh sem jih preštel in v dveh letih in pol sem jih zastavil 24-krat. Na večino vprašanj sem dobil dogovore, nisem pa jih prejel na šest ali sedem vprašanj. V zadnjem času mi niso odgovorili denimo na vprašanja v zvezi z Urbanijo in v zvezi z izjavami Jožeta Možine o oddaji Resnična resničnost in varuhinji ...

Govorite o intervjuju za Družino, kjer je že ukinjeni oddaji očital promocijo spolnih pripomočkov in nasilnih računalniških igric?

> Tako je, v istem intervjuju pa si je privoščil tudi šikaniranje varuhinje. Eno vprašanje, odgovor nanj sem čakal od junija, je bilo povezano z dopisnico RTV iz Trsta Mirjam Muženič in s spreminjanjem poklicnih meril na RTV. Muženičevi namreč po kandidaturi na evrovolitvah ni bila dovoljena vrnitev v informativni program, čeprav v sedanjih pravilih takšne prepovedi ni. Zdaj pa pripravljajo nova poklicna merila, ki bodo ravnanje vodstva formalizirala. Ko sem prejšnji teden protestiral, sem odgovor vendarle prejel, a ga na seji programskega sveta še nismo obravnavali.

Niste prvi svetnik, ki je protestno odstopil s položaja, a zanimivo je, da ste odstopali predvsem svetniki, ki ste veljali za opozicijo v tem organu. Ali se vam ne zdi, da s tem, ko odhajate, vodstvu RTV, ki ste ga doslej kritizirali, pravzaprav dajete zeleno luč za njegovo ravnanje?

> Strinjam se z vami. Prav zaradi tega argumenta sem se pustil pregovoriti, da sploh vstopim v programski svet. Ocenil sem, da je boljše delovati v svetu kot zunaj njega, četudi si pri svojem delovanju precej osamljen. Bil sem tudi med tistimi, ki se niso strinjali z odstopom svetnikov Vlada Miheljaka, Spomenke Hribar in Tanje Lesničar Pučko, do katerega je prišlo zaradi neobsodbe rasizma in netolerance v oddaji Piramida. V bistvu si nisem mislil, da bom kdaj tudi sam prostovoljno odkorakal iz sveta. A sem le človek. Nisem računal, da bodo seje programskega sveta tekle tako nemoteno. Da bodo psi lajali, karavana pa bo šla dalje. In da bodo novinarji ob tem tako apatični.

Sami ste večkrat opozarjali, da je bila nacionalka v obdobju 2005-2008 politično najbolj zavzet medij. Je situacija danes kaj drugačna?

> Mislim, da je to danes še bolj spolitiziran medij. Malo tudi zato, ker politična desnica v Sloveniji vedno bolj verjame, da so vsi mediji obrnjeni proti njej. V skladu s tem tudi vodstvo RTV vedno bolj verjame, da je vedno bolj osamljeno in da je edino, ki se še bori za pravo stran. A če dobro premislim, ne morem biti jezen ne na vodstvo ne na programski svet, saj počnejo natanko to, kar se je od njih pričakovalo. Zdi se, da so v svojih dejanjih celo vedno bolj rigorozni in ideološki ter da se tega niti ne sramujejo.

Vodstvo RTV po drugi strani vse pogosteje trdi, da je žrtev političnih pritiskov. Nazadnje so te očitke zapisali celo v programsko-produkcijski načrt za leto 2010.

> To se mi zdi neki že zelo samoumeven del folklore v izjavah vodstva RTV. V njegovem interesu je, da sproža vtis, da je deležno pritiskov, ko pa ga vprašate, kje se ti kažejo, ne more navesti nobenih indicev in nobenih dokazov. Po drugi strani pa sem sam v obdobju 2006-2009 samo na nacionalki zabeležil 65 takšnih ekscesov, za katere je odgovorno vodstvo RTV.

Obeta se nova medijska zakonodaja, tudi novi zakon o RTV Slovenija. Kaj pričakujete od njega?

> Upam, da bo nova zakonodaja razmere na nacionalki uredila. Tokrat jo v nasprotju s prejšnjo, ki je očitno nastala v SDS, pišejo medijski strokovnjaki. Sicer pa sem zmerni optimist. Obžalujem pa, da nova zakonodaja nastaja tako počasi in da smo priča informacijam, kot je ta, da bi RTV preoblikovali v delniško družbo. To bi s seboj zanesljivo prineslo odpoved sledenju javnega interesa in sledenje nekim ekonomskim principom delovanja. Če bodo pisci vztrajali pri takšnih rešitvah, bodo sprožili velike polemike.

Se zdaj umikate iz medijev? Se boste posvetili izključno profesuri?

> No, že doslej so bili mediji približno peta tema na mojem dnevnem sporedu. Medije bom seveda še vedno spremljal, a nikoli več tako intenzivno kot v zadnjih nekaj letih. V teh letih sem spoznal, da sem razočaran predvsem nad novinarji. Moje ključno spoznanje je namreč, da novinarjev medijska svoboda ne zanima kaj prida.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.