Film / 9.06

Igor Šterk, 2009

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 43, 29. 10. 2009

zelo za

/media/www/slike.old/mladina/kino906.jpg

 

Srce teme.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 43, 29. 10. 2009

zelo za

/media/www/slike.old/mladina/kino906.jpg

 

Srce teme.

9.06 morda ni najboljši slovenski film vseh časov, toda izgleda tako. Slovenski film se je vedno ponašal s tem, da ni žanrski, ampak avtorski, oseben - in bolj osebnega filma, kot je 9.06, v zgodovini slovenskega filma ne boste našli. Toda ironično, 9.06 je triler. Film detekcije. Žanrski film. Ne brez razloga: Igor Šterk je potreboval žanr, da mu uredi misli - da mu jih torej zbere v točko. Ali bolje rečeno: po filmu Uglaševanje, s katerim je zašel (in se razšel z mano), in tragediji očeta, slovitega jadralca Jureta Šterka, ki je izginil v Tihem oceanu, je potreboval žanr, da mu uredi in disciplinira intimo. Bolj intimnega in obenem bolj discipliniranega slovenskega filma zlepa ne boste našli. 9.06 je film o ljudeh, ki izginjajo. Zdaj so - zdaj jih ni več. Nič filozofskega ali pa metafizičnega ni v tem - stvari dobijo metafizični podton šele, ko se začnemo spraševati, zakaj koga ni več. Ko je kdo mrtev, postane bolj intriganten kot tedaj, ko je bil živ. Šterkov film se začne na Solkanskem mostu - s samomorom Marjana Ozima, moškega, ki ga nikoli ne vidimo. Njegov avto stoji na mostu, oblitem z mojstrsko osvetljeno temo, ki izgleda kot mojstrsko zatemnjena svetloba (via Simon Tanšek). Ko se kamera dvigne, na višji cestni etaži zagledamo avto, v katerem je inšpektor Dušan (Igor Samobor), utrujen in lakoničen, mučno ločen (Silva Čušin), obseden s smrtjo hčerke in opasan z avtodestruktivnim buddyjem (Pavle Ravnohrib). Tudi njegov avto je obstal, toda Ozim, ki je samomor naredil ob 9.06, ga začne vse bolj obsedati - najprej začne stikati po njegovem stanovanju, njegovi preteklosti in njegovi punci (Labina Mitevska), potem pa se začne vse bolj vživljati v njegovo identiteto. Kar se začne z Lovcem na ljudi, se konča z Vabo. Če hoče vedeti, zakaj je umrl, mora postati on. Dušan je ultimativni detektiv, kar pomeni, da se Ozimove identitete ne ustraši, ampak vanjo zleze do konca, brez zadržkov in predsodkov, ne glede na konsekvence. In tudi film se ne ustraši samega sebe - svojih tesnob, svojih strahov, svoje srhljive logičnosti. 9.06 je film noir, ki hoče na sonce, a se boji, da bo izginil, ker te reči obstajajo le v srcu teme.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Nacistične tablice

Na slovenskih cestah lahko opazimo registrske tablice z neonacističnimi sporočili

TV komentar

Dovolj Pričevalcev

Naj si jih šefi TV Slovenija vrtijo doma, lahko na kavč in čaj povabijo kar Jožeta Možino

Priprave na vojno

ZDA obnavljajo opuščeno vojaško oporišče v Tihem oceanu