intervju / Dr. Janez Prašnikar, ekonomist

Zakaj je svetovna kriza bolj prizadela Švedsko in Finsko kot pa Dansko in Norveško, zakaj je dotolkla baltske države, kako hudo je udarila slovenske izvoznike, katere napake pri reševanju iz krize je zagrešila vlada Boruta Pahorja in kakšni so obeti za prihajajoča leta, nam je pojasnil dr. Janez Prašnikar, redni profesor mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim je s sodelavci opravil dve pomembni analizi, in sicer o tem, kako se različni kapitalistični sistemi spoprijemajo s sedanjo krizo in kako je kriza prizadela slovenska izvozna podjetja, tudi nekatere paradne konje našega gospodarstva.

S primerjalno analizo ste skušali odgovoriti na vprašanje, ali se različni konci sveta različno odzivajo na pojav krize. Kateri od devetih modelov kapitalizma, ki jih v analizi obravnavate, se je izkazal za najmanj ranljivega oziroma bo najlažje in najhitreje izšel iz sedanje krize?

Temeljna ugotovitev je, da je ta kriza globalna in je kot taka prizadela vse kapitalistične sisteme. Zato ni mogoče reči, da je en sistem boljši, ker se je krizi izognil. Od zadnje krize je minilo dobro desetletje in v tem času smo že skoraj pozabili, da je kapitalistično gospodarstvo ciklično. Trenutno so v najboljšem položaju hitro rastoča gospodarstva, pri čemer mislim na azijski bazen, zlasti na Kitajsko in Indijo. Tam je opaziti vrnitev k stopnjam rasti, ki sicer niso tako spektakularne, kot so bile nekoč, pa vendar dosegajo od pet do osem odstotkov BDP. Ta model iz krize vleče vse druge. Zavedati se moramo, da je razcvet kapitalizma v zadnjih petnajstih letih temeljil na poceni uvozu blaga in storitev iz Kitajske in Indije. Pojav globalne krize je tudi ti dve državi prizadel, a sta se nanj izjemno hitro in učinkovito odzvali. Na Kitajskem sveženj pomoči znaša skoraj 15 odstotkov BDP, poleg tega so se pragmatično odzvali tudi na neposredne tuje naložbe. Za seboj so potegnili krog azijskih držav, od Koreje do Japonske. Lahko torej rečemo, da je ta tip kapitalizma zelo fleksibilen. Prednost Kitajske je seveda poceni delovna sila v proizvodnji tradicionalnih proizvodov. Čeprav je kriza nastala v anglosaškem svetu, se zdi, da se bo ta zaradi liberalnih elementov ekonomije na noge postavil prej kot pa evropski modeli. Naša primerjava kaže, da je nordijski model kapitalizma precej trdoživ, pri čemer mislim predvsem na Dansko in Norveško, manj na Švedsko in Finsko. Primer Švedske je še posebej zanimiv, saj gre za državo, ki je v preteklosti ogromno sredstev namenila spodbujanju razvoja svetovnih centrov odličnosti, zdaj pa vidimo, da jo je kriza hudo prizadela. Za Slovenijo je najbolj zanimivo, kako se s krizo spoprijema kontinentalni model, v katerega štejemo Nemčijo in Francijo. Znano je, da ima Nemčija, ki je vodilna izvozna država, zaradi globalnega pojava krize večje težave kot Francija, saj ima slednja precej močan notranji trg. Za Španijo in Italijo, ki ju štejemo v mediteranski model, pa je značilno, da v odzivih na krizo zaostajata.