Manipulator / Manj pravic za več varnosti?

Radio Študent predlaga prepoved radijskega obveščanja o lokacijah radarjev in policijskih kontrol

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 44, 5. 11. 2009

Pozor, policist z radarjem

Pozor, policist z radarjem
© Denis Sarkić

Pred dnevi je Radio Študent slovenskim radijskim postajam poslal javni poziv »Ne kličimo nesreče. Molk je življenje!« in jih v njem pozval, »da prevzamejo odgovornost za varnost na slovenskih cestah in iz svojih obvestil o razmerah na cestah in drugih prometu posvečenih programskih rubrik s 1. novembrom 2009 umaknejo informacije o lokacijah policijskih patrulj in radarskih kontrol prometa«.
Legendarni študentski radio torej zahteva, da se voznikom prepreči dostop do obvestil o lokacijah policijskih patrulj, da vinjeni in objestni vozniki ne bi imeli več odločilne prednosti pred roko pravice. Zdi se logično, čeprav bi s prenehanjem takšnega obveščanja tudi vsem drugim voznikom odvzeli eno izmed pravic - pravico do obveščenosti o policijskih aktivnostih na cestah.
Prav od policije bo odvisen uspeh pobude Radia Študent. Če se policija poistoveti s to pobudo, bo obvestil o prisotnosti policijskih patrulj precej manj, saj je policija sama pred leti začela pošiljati skope podatke o območjih posameznih policijskih kontrol, ti pa so se zadnja leta po zaslugi samaritanskih voznikov sprevrgli v radijsko obveščanje o točnih lokacijah posameznih policijskih patrulj.
Na policiji v pobudi Radia Študent in tudi v obveščanju o območjih, kjer je policijski nadzor poostren, vidijo prednosti in slabosti. Sedanje stanje voznikom omogoča, da v tistih mestih, vaseh, na cestah ali ulicah in v širši okolici vozijo previdneje in so tako manj nevarni okolici. Hkrati pa se pri policiji zavedajo, da se tisti, ki navadno vozijo hitreje od dovoljenega, umirijo samo začasno in kasneje nadaljujejo kršitve. Vinjeni vozniki pa uberejo drugo pot, kjer je manj možnosti, da padejo v policijsko zasedo. Tiskovni predstavnik policije Leon Keder poudarja, da njihove »neuradne ugotovitve kažejo, da tovrstno obveščanje ne vpliva na število kršiteljev, ki jih ugotovimo. Podoben primer so tudi stacionarni radarji. Njihove lokacije so javno objavljene, vendar kljub temu ugotavljamo kršitve hitrosti.«
Policija ustaljene prakse za zdaj ne bo spreminjala, torej pobude Radia Študent ne bo sprejela. Vsaj dokler ne bo kaka analiza pokazala, da sedanja stopnja obveščenosti škodi varnosti v prometu, oziroma da bi prenehanje obveščanja, zaradi česar bi bilo izločenih več kršiteljev, prineslo večjo varnost v prometu. Izvirni represivni organ bo torej poskrbel, da študentski radio ljudstvu ne bo odvzel že pridobljene pravice v zameno za večjo varnost.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 44, 5. 11. 2009

Pozor, policist z radarjem

Pozor, policist z radarjem
© Denis Sarkić

Pred dnevi je Radio Študent slovenskim radijskim postajam poslal javni poziv »Ne kličimo nesreče. Molk je življenje!« in jih v njem pozval, »da prevzamejo odgovornost za varnost na slovenskih cestah in iz svojih obvestil o razmerah na cestah in drugih prometu posvečenih programskih rubrik s 1. novembrom 2009 umaknejo informacije o lokacijah policijskih patrulj in radarskih kontrol prometa«.
Legendarni študentski radio torej zahteva, da se voznikom prepreči dostop do obvestil o lokacijah policijskih patrulj, da vinjeni in objestni vozniki ne bi imeli več odločilne prednosti pred roko pravice. Zdi se logično, čeprav bi s prenehanjem takšnega obveščanja tudi vsem drugim voznikom odvzeli eno izmed pravic - pravico do obveščenosti o policijskih aktivnostih na cestah.
Prav od policije bo odvisen uspeh pobude Radia Študent. Če se policija poistoveti s to pobudo, bo obvestil o prisotnosti policijskih patrulj precej manj, saj je policija sama pred leti začela pošiljati skope podatke o območjih posameznih policijskih kontrol, ti pa so se zadnja leta po zaslugi samaritanskih voznikov sprevrgli v radijsko obveščanje o točnih lokacijah posameznih policijskih patrulj.
Na policiji v pobudi Radia Študent in tudi v obveščanju o območjih, kjer je policijski nadzor poostren, vidijo prednosti in slabosti. Sedanje stanje voznikom omogoča, da v tistih mestih, vaseh, na cestah ali ulicah in v širši okolici vozijo previdneje in so tako manj nevarni okolici. Hkrati pa se pri policiji zavedajo, da se tisti, ki navadno vozijo hitreje od dovoljenega, umirijo samo začasno in kasneje nadaljujejo kršitve. Vinjeni vozniki pa uberejo drugo pot, kjer je manj možnosti, da padejo v policijsko zasedo. Tiskovni predstavnik policije Leon Keder poudarja, da njihove »neuradne ugotovitve kažejo, da tovrstno obveščanje ne vpliva na število kršiteljev, ki jih ugotovimo. Podoben primer so tudi stacionarni radarji. Njihove lokacije so javno objavljene, vendar kljub temu ugotavljamo kršitve hitrosti.«
Policija ustaljene prakse za zdaj ne bo spreminjala, torej pobude Radia Študent ne bo sprejela. Vsaj dokler ne bo kaka analiza pokazala, da sedanja stopnja obveščenosti škodi varnosti v prometu, oziroma da bi prenehanje obveščanja, zaradi česar bi bilo izločenih več kršiteljev, prineslo večjo varnost v prometu. Izvirni represivni organ bo torej poskrbel, da študentski radio ljudstvu ne bo odvzel že pridobljene pravice v zameno za večjo varnost.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Janševa »zmaga« v Bruslju 

IZJAVA DNEVA

Intervju

»Razne teorije o ploščati Zemlji in vesoljcih so danes zelo priljubljene«

Ivan Šprajc, arheolog