Dogovor / Ekonomisti in gospodarstveniki o sporazumu
Borut Mekina
MLADINA, št. 44, 5. 11. 2009
Bruno Korelič
© Miha Fras
Politiki so svoje že povedali. Kaj pa gospodarstveniki in ekonomisti? Bruno Korelič, dolgoletni vodja Luke Koper, arbitražni sporazum podpira. »Glede na to, kar sem prebral in kaj poslušam, menim, da gre za pravo pot. O teh zadevah se je najbrž treba dogovoriti, ker si dodatnih zaostritev najbrž ne želimo,« pravi. Tveganje je zanj sprejemljivo. Sicer bi bilo »krasno, če bi imeli izhod na odprto morje, če ne, pa zaradi tega ne bo konca sveta«.
Podobno kot Korelič odgovarja tudi predsednik združenja delodajalcev Borut Meh. Celo, da ima tega že »dovolj« in je treba zadevo končati. »Mislim, da moramo gledati na to, kako bomo živeli v Evropi skupaj. In se mi ne zdi smiselno, da na spor prilivamo toliko olja. Čas je, da se zadeva preseka.« Arbitražni sporazum, kot ga je predstavil Pahor, je dobra podlaga, ki naj bi koristila tudi gospodarstvenikom. »Čeprav smo se temu še najbolj upirali, je spor že metal senco tudi na naše odnose.«
Ivan Ribnikar, starosta slovenskih financ, bi na hipotetičnem referendumu o arbitražnem sporazumu - če bi se ga seveda udeležil - najbrž glasoval za. Tudi zato, da bi se izognili pasti, po kateri je nekaj, kar je dobro za Slovenijo, hkrati tudi slabo za Hrvaško. In tudi zato, ker problem zastruplja odnose med državama. »Če smo naredili napake, denimo leta 1945, potem sedaj tega ne moremo popravljati za nazaj.« Aktualnim »razumniškim« pozivom proti sporazumu, ki jih je bilo veliko že v preteklosti, se ne želi pridružiti.
Tudi Jože Mencinger priznava, da se morata državi prej ali slej dogovoriti. »Lahko tudi sami pri sebi preverimo, kako konsistentni smo bili pri svojih zahtevah. V tem se pridružujem mnenju Matevža Krivica. V treh zaselkih, ki jih danes štejemo za slovensko ozemlje, ob plebiscitu nismo delili glasovnic,« pravi. Zdi se mu pomembno, da Slovenija zavaruje interese Luke Koper. Priznava pa, da bo tisti politik, ki bo ta stari spor med državama rešil, označen za narodnega izdajalca.
Borut Mekina
MLADINA, št. 44, 5. 11. 2009
Bruno Korelič
© Miha Fras
Politiki so svoje že povedali. Kaj pa gospodarstveniki in ekonomisti? Bruno Korelič, dolgoletni vodja Luke Koper, arbitražni sporazum podpira. »Glede na to, kar sem prebral in kaj poslušam, menim, da gre za pravo pot. O teh zadevah se je najbrž treba dogovoriti, ker si dodatnih zaostritev najbrž ne želimo,« pravi. Tveganje je zanj sprejemljivo. Sicer bi bilo »krasno, če bi imeli izhod na odprto morje, če ne, pa zaradi tega ne bo konca sveta«.
Podobno kot Korelič odgovarja tudi predsednik združenja delodajalcev Borut Meh. Celo, da ima tega že »dovolj« in je treba zadevo končati. »Mislim, da moramo gledati na to, kako bomo živeli v Evropi skupaj. In se mi ne zdi smiselno, da na spor prilivamo toliko olja. Čas je, da se zadeva preseka.« Arbitražni sporazum, kot ga je predstavil Pahor, je dobra podlaga, ki naj bi koristila tudi gospodarstvenikom. »Čeprav smo se temu še najbolj upirali, je spor že metal senco tudi na naše odnose.«
Ivan Ribnikar, starosta slovenskih financ, bi na hipotetičnem referendumu o arbitražnem sporazumu - če bi se ga seveda udeležil - najbrž glasoval za. Tudi zato, da bi se izognili pasti, po kateri je nekaj, kar je dobro za Slovenijo, hkrati tudi slabo za Hrvaško. In tudi zato, ker problem zastruplja odnose med državama. »Če smo naredili napake, denimo leta 1945, potem sedaj tega ne moremo popravljati za nazaj.« Aktualnim »razumniškim« pozivom proti sporazumu, ki jih je bilo veliko že v preteklosti, se ne želi pridružiti.
Tudi Jože Mencinger priznava, da se morata državi prej ali slej dogovoriti. »Lahko tudi sami pri sebi preverimo, kako konsistentni smo bili pri svojih zahtevah. V tem se pridružujem mnenju Matevža Krivica. V treh zaselkih, ki jih danes štejemo za slovensko ozemlje, ob plebiscitu nismo delili glasovnic,« pravi. Zdi se mu pomembno, da Slovenija zavaruje interese Luke Koper. Priznava pa, da bo tisti politik, ki bo ta stari spor med državama rešil, označen za narodnega izdajalca.
