Manipulator / Rupel nad zakonom

Javni uslužbenci naj bi bili načeloma lojalni svoji instituciji, delovati bi morali politično nevtralno in nepristransko, po svojih najboljših zmožnostih in v javnem interesu. Tako je zapisano v njihovem matičnem zakonu, njihovem kodeksu ravnanja in nekaterih drugih predpisih. Višji uslužbenci zunanjega ministrstva v rangu diplomata ne smejo denimo imeti »funkcij v organih političnih strank«, kot piše v zakonu o zunanjih zadevah. Pri javnih nastopih, piše v navodilu ministrstva o nastopanju v javnosti, so se »dolžni vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko škodovala ugledu in dobremu imenu institucije«, pri čemer morajo o takšnih nastopih z delovnega področja MZZ prej obvestiti nadrejenega.
Ta pravila so v slovenski javni upravi razmeroma splošno znana in sprejeta. Razlog, zaradi katerega javni uslužbenci nimajo popolne svobode govora, je prav tako razmeroma logičen. Ne gre zgolj za to, da »ne smeš gristi roke, ki te hrani«, saj je kritika vendarle dobrodošla. Toda javni uslužbenec je plačan za to, da ostaja kritičen »od znotraj«, pri čemer izboljšuje delovanje institucije. Le v skrajnih primerih je uslužbencem dovoljeno, da se javno postavijo po robu delodajalcu, popolnoma jasno pa je, da pri tem privilegiranega dostopa do notranjih informacij ne smejo izkoriščati za zasebni interes. Mimogrede, tudi politične stranke so po slovenski zakonodaji zasebnopravne organizacije.
Takšna je teorija, sedaj pa k praksi: javni uslužbenec Dimitrij Rupel, zaposlen na MZZ, kjer ima rang diplomata, je v ponedeljek, 9. novembra, v imenu stranke SDS sklical tiskovno konferenco. Na njej je dejal, da zunanje ministrstvo prehitro popušča pod pritiski iz tujine, dodal je, da je arbitražni sporazum slab, da je zunanje ministrstvo postalo »problematično«, odkar ga vodi bivši veleposlanik v ZDA, ki je na zloglasno depešo pozabil odtisniti znak zaupno, da so se v MZZ v ospredje vrnili nekateri jugoslovanski diplomati, slab je tudi novi zakon o zunanjih zadevah, nasploh pa je bilo zadnje leto »precej izgubljenega časa, veliko praznega teka, predvsem pa resnih napak, zaradi katerih je trpel ugled države«.
Čeprav to ni v skladu z zakonom, je Rupel član vodstva stranke. Je predsednik odbora za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS. Za povrh pa je Rupel tiskovno konferenco v svojem zasebnem interesu, proti vsem običajem in pravilom, sklical v času, ko bi moral biti na delovnem mestu, tako kot se pričakuje od vseh delavcev v državni upravi in v gospodarstvu. Ni si vzel dopusta, ni zbolel, ni zaprosil za javni nastop, ni šel na malico. Njegov eksces je bil plačan iz državnega proračuna.
Po vseh merilih je šlo za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Na MZZ o tem primeru uradno molčijo, mi se lahko vprašamo, ali za Rupla siceršnja pravila ne veljajo, Rupel sam pa, zakaj ne odstopi, če je tako nekompatibilen z ministrstvom.