Manipulator / Če študentje dokažejo nedolžnost zapornika ...

Razvoj forenzične znanosti je dodobra omajal zaupanje ljudi v upravičenost izvajanja smrtne kazni. V Združenih državah Amerike so v zadnjih nekaj letih oprostili kar 140 ljudi, obsojenih na smrt, potem ko so analize DNK pokazale, da sploh niso bili na kraju zločina. Zagovornikov smrtne kazni je vedno manj celo v Teksasu, ki sicer suvereno vodi po številu usmrtitev pred vsemi drugimi ameriškimi zveznimi državami in kjer, kot se je izrazil britanski časopis Guardian, delovanje sodne oblasti »pogosto spominja na delitev pravice v Stari zavezi«.
Celo nekdanji guverner Teksasa Mark White, nekdaj odločen zagovornik najstrožje kazni, se pridružuje pozivom k resnemu premisleku o smislu nadaljevanja usmrtitev obsojencev, potem ko sta pred nekaj dnevi zaradi novih dokazov na podlagi analize DNK na prostost odkorakala dva človeka, obsojena na smrt zaradi umora štirih najstnikov leta 1991. Izkazalo se je, da sta nedolžna.
Medtem ko nekateri spet razmišljajo o moralnem in siceršnjem smislu smrtne kazni, pa je v neki drugi ameriški zvezni državi, Illinoisu, nastal precej nenavaden zaplet. Na tamkajšnji zasebni univerzi v Evastonu že več let deluje Projekt Nedolžnost (Project Innocence), v sklopu katerega študentje novinarstva preučujejo domnevno nedolžnost obsojenih na smrt oziroma na dosmrtno ječo. Različnim skupinam študentov je uspelo 'osvoboditi' že 11 zapornikov, tudi na podlagi analiz DNK. Nazadnje, oktobra, jim je uspelo dokazati nedolžnost Anthonyja McKinneyja, ki že 31 let sedi v zaporu zaradi domnevnega umora varnostnika. Zapletlo se je, ko so študentje skupaj s profesorjem Davidom Protessom izročili novo dokazno gradivo sodišču. Dosegli so ponovno zaslišanje McKinneyja, a hkrati sami prejeli poziv na sodišče - kot obtoženci. Urad državnega tožilca sumi, da so študentje priredili gradivo zavoljo boljših ocen, a njihov profesor to zavrača kot nesmisel. Na sodišču bodo morali predložiti vse svoje zapiske, posnetke (tudi tiste off-the-record) intervjujev in celo elektronsko pošto, ki so si jo pošiljali med seboj.
»Tožilce bi bolj kot ocene mojih študentov moralo zanimati to, da so zaprli nedolžnega človeka,« je izjavil Protess, ki opozarja tudi na to, da bodo zaradi razkritja celotnega gradiva študentje v prihodnosti težje pridobili zaupanje morebitnih prič, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nočejo, da bi njihovo ime prišlo v javnost. Izvršni direktor medijskega združenja Illinois Press Association Don Craven meni, da želi državni tožilec ustrahovati in diskreditirati člane Projekta Nedolžnost, ki so s svojim raziskovalnim delom že nekajkrat opozorili na hude napake njegovega urada. Kajti zadrega je najbrž res velika, za tožilca in tudi za sodišče v celoti, če njuno delo namesto njih samih opravi skupina mladih študentov novinarstva.