Manipulator / Upoštevano priporočilo varuhinje
Vlada usklajuje svojo uredbo, ki se uporablja pri podeljevanju državljanstva, s priporočilom varuhinje človekovih pravic
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 46, 19. 11. 2009
Poleti je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik obravnavala primer neuspešnega pridobivanja slovenskega državljanstva na podlagi naturalizacije zaradi »preveč toge ureditve pogojev za pridobitev državljanstva RS«. Na to je vlado opozorila že julija, in ker odgovora ni dobila, še enkrat konec oktobra. Kako je odgovorila vlada? V že prej predvidenem postopku spremembe uredbe, ki ureja ta vprašanja, jo je uskladila s predlogom varuhinje.
Kakšne so podrobnosti? Varuhinja je obravnavala primer, kjer prej nekaznovana oseba, ki tako rekoč vse življenje živi v Sloveniji, v postopku pridobivanja državljanstva na podlagi naturalizacije, tega ni dobila, ker pri legitimaciji na ulici enkrat pri sebi ni imela osebne izkaznice za tujce. Po veljavni vladni uredbi namreč velja, da bi sprejetje prosilca, ki je storil tak prekršek, v državljanstvo »predstavljalo nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države«. Varuhinja še ugotavlja, da se za zavrnitveni razlog šteje »vsak primer, ko je bila kršitelju izrečena kakršnakoli globa na podlagi določb zakona o tujcih«.
Vlada bo tako kmalu v več točkah popravila uredbo, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Nepomembni prekrški po zakonu o tujcih po novem ne bodo več zadržek za sprejetje v državljanstvo. Poleg tega se v uredbi spreminja še nekaj drugih določb. Znižuje se raven neprekinjenosti pridobivanja dohodka na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, in sicer z dveh let na šest mesecev neprekinjeno. Odpravlja se tudi nejasnost, če so prekinjeni prejemki iz naslova zaposlitve, saj se bo za prekinitev štela prekinitev pravne podlage za pridobivanje prejemkov za več kot 30 dni. Na novo pa se opredeljuje tudi spregled opravljenega izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni zaradi nepismenosti. Odpravljajo se nejasnosti, ki so se pojavljale v praksi, in sicer glede tega, kdaj se oseba šteje za nepismeno in s čim prosilec to dokaže. Spreminja in dopolnjuje se še določba, ki se nanaša na sredstva, na podlagi katerih ima prosilec zagotovljeno materialno in socialno varnost, in sicer s prejemki družinskega pomočnika. Tehnične uskladitve pa bo deležna določba, ki se nanaša na prekinitev dejanskega življenja in okoliščine odsotnosti. Kar veliko sprememb za šele dve leti staro uredbo.
Vlada je v tem primeru torej ravnala, kot se v parlamentarni demokraciji od nje pričakuje. Upoštevala je priporočilo varuhinje človekovih pravic.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 46, 19. 11. 2009
Poleti je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik obravnavala primer neuspešnega pridobivanja slovenskega državljanstva na podlagi naturalizacije zaradi »preveč toge ureditve pogojev za pridobitev državljanstva RS«. Na to je vlado opozorila že julija, in ker odgovora ni dobila, še enkrat konec oktobra. Kako je odgovorila vlada? V že prej predvidenem postopku spremembe uredbe, ki ureja ta vprašanja, jo je uskladila s predlogom varuhinje.
Kakšne so podrobnosti? Varuhinja je obravnavala primer, kjer prej nekaznovana oseba, ki tako rekoč vse življenje živi v Sloveniji, v postopku pridobivanja državljanstva na podlagi naturalizacije, tega ni dobila, ker pri legitimaciji na ulici enkrat pri sebi ni imela osebne izkaznice za tujce. Po veljavni vladni uredbi namreč velja, da bi sprejetje prosilca, ki je storil tak prekršek, v državljanstvo »predstavljalo nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države«. Varuhinja še ugotavlja, da se za zavrnitveni razlog šteje »vsak primer, ko je bila kršitelju izrečena kakršnakoli globa na podlagi določb zakona o tujcih«.
Vlada bo tako kmalu v več točkah popravila uredbo, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Nepomembni prekrški po zakonu o tujcih po novem ne bodo več zadržek za sprejetje v državljanstvo. Poleg tega se v uredbi spreminja še nekaj drugih določb. Znižuje se raven neprekinjenosti pridobivanja dohodka na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, in sicer z dveh let na šest mesecev neprekinjeno. Odpravlja se tudi nejasnost, če so prekinjeni prejemki iz naslova zaposlitve, saj se bo za prekinitev štela prekinitev pravne podlage za pridobivanje prejemkov za več kot 30 dni. Na novo pa se opredeljuje tudi spregled opravljenega izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni zaradi nepismenosti. Odpravljajo se nejasnosti, ki so se pojavljale v praksi, in sicer glede tega, kdaj se oseba šteje za nepismeno in s čim prosilec to dokaže. Spreminja in dopolnjuje se še določba, ki se nanaša na sredstva, na podlagi katerih ima prosilec zagotovljeno materialno in socialno varnost, in sicer s prejemki družinskega pomočnika. Tehnične uskladitve pa bo deležna določba, ki se nanaša na prekinitev dejanskega življenja in okoliščine odsotnosti. Kar veliko sprememb za šele dve leti staro uredbo.
Vlada je v tem primeru torej ravnala, kot se v parlamentarni demokraciji od nje pričakuje. Upoštevala je priporočilo varuhinje človekovih pravic.