“Ko sem med otroki v Afriki, ki res nimajo ničesar, imajo kljub temu vedno usta do ušes, v njih je vendarle neko sonce. Pri nas na cesti ne srečuješ nasmejanih in prijaznih ljudi. Saj je jasno, če si zamorjen, tudi prijazen ne moreš biti. Počasi tudi nehaš biti optimist,” je v Jani o teh težkih časih razmišljala igralka Milena Zupančič.
© Matej Leskovšek
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
“Ko sem med otroki v Afriki, ki res nimajo ničesar, imajo kljub temu vedno usta do ušes, v njih je vendarle neko sonce. Pri nas na cesti ne srečuješ nasmejanih in prijaznih ljudi. Saj je jasno, če si zamorjen, tudi prijazen ne moreš biti. Počasi tudi nehaš biti optimist,” je v Jani o teh težkih časih razmišljala igralka Milena Zupančič.
© Matej Leskovšek
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.