Intervju / Dr. Mojmir Mrak, ekonomist

Dobro leto po izbruhu finančne krize se znova sprašujemo, kako je do nje prišlo, kaj smo se iz nje naučili, pa tudi kakšne strukturne spremembe bo kriza prinesla v mednarodnem finančnem sistemu. Odgovore smo poiskali pri dr. Mojmirju Mraku, profesorju mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

S krizo se je razblinil mit o lahkih in hitrih kreditih, ki se odplačujejo kar sami od sebe. Da so tej pravljici nasedli potrošniki, je še nekako razumljivo. A kako razložiti, da so ji nasedle tudi banke?

Razlogov, zakaj so banke zapadle v krizo, je cela vrsta in se razlikujejo po posameznih regijah oziroma državah. V ZDA sta poleg drugih dejavnikov k temu največ prispevala nepremičninski balon in poceni denar. Cene nepremičnin v ZDA so rasle praktično od leta 1970. Res je, da je bila ta rast v zadnjem desetletju veliko hitrejša kot prej, a vendarle je več kot eno generacijo vladala logika, da se cene nepremičnin povečujejo. To je bil glavni razlog, da ameriške banke niso bile posebej previdne pri tem, komu so posojale denar, saj so bile nepremičnine zavarovane s hipotekami. Logika je bila naslednja: če kreditojemalec kredita ne bo mogel redno odplačevati, bo moral vrniti ključe, banka pa bo nepremičnino prodala, in to po ceni, ki bo višja kot v trenutku, ko je bila kupljena. Skratka, tveganje bank je bilo ocenjeno kot minimalno ali pa naj bi ga sploh ne bilo. Drugi pomembni razlog za krizo v ZDA je bila raven obrestnih mer, saj je bila ta v obdobju od leta 2001 do izbruha krize najnižja v zadnjih 40 letih. Na podlagi logike poceni denarja so kredite, zavarovane z nepremičninami, dobivali tudi ljudje z zelo dvomljivo kreditno sposobnostjo. Medtem ko v Evropi najem hipotekarnega kredita običajno spremlja polog v višini recimo desetih ali dvajsetih odstotkov vrednosti nepremičnine, v ZDA to ni bilo tako. K izbruhu krize v ZDA so seveda prispevali še drugi razlogi, kot so listinjenje, nezadosten nadzor nad deli finančnega sistema, konflikt interesov v poslovanju rating agencij ter izrazito agresivno vodenje bank tako s strani menedžerjev kot lastnikov.