Manipulator / Uspešno domoljubje
Odvisno, na kateri strani meje
Marjan Horvat
MLADINA, št. 47, 26. 11. 2009
Že peto leto zapored počastimo 23. november s spominom na generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Tokrat je bila državna proslava na Ravnah na Koroškem, slavnostni govorec pa je bil predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Dejal je, da se je »kolo zgodovine zaradi Maistra in njegovih borcev, njihovega poguma, odločnosti in predvsem nesebične ljubezni do slovenske zemlje in ljudi, zavrtelo v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile, ki niso mislile na usodo malih narodov«.
General Maister je namreč v letih 1918-1919 s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Ob koncu prve svetovne vojne je takratni mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k Avstriji. General in pesnik Maister se je s skupino Štajercev uprl in s 4000 vojaki novembra 1919 razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev.
Kavčič se je spomnil, da so Maistrove enote pod poveljstvom podporočnika Franja Malgaja hotele zasesti celotno Koroško. Na zahtevo antantnih sil pa so se morale umakniti iz današnje avstrijske Koroške.
Zato koroški Slovenci ne doživljajo Maistrovega praznika tako kot ljudje v domovini. Njegov boj za severno mejo je bil skozi njihove oči neuspešen (in neuspešen je bil tudi kasnejši referendum). Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, pravi, da Maistra doživljajo kot človeka, »ki je imel vizijo za tedanje čase razpadanja avstro-ogrske monarhije«. Uresničitev Maistrovih nakan, kasneje pa tudi nakan partizanske vojske so preprečile velesile. Če bi bilo drugače, bi bil Maister tudi tam največji domoljub.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marjan Horvat
MLADINA, št. 47, 26. 11. 2009
Že peto leto zapored počastimo 23. november s spominom na generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Tokrat je bila državna proslava na Ravnah na Koroškem, slavnostni govorec pa je bil predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Dejal je, da se je »kolo zgodovine zaradi Maistra in njegovih borcev, njihovega poguma, odločnosti in predvsem nesebične ljubezni do slovenske zemlje in ljudi, zavrtelo v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile, ki niso mislile na usodo malih narodov«.
General Maister je namreč v letih 1918-1919 s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Ob koncu prve svetovne vojne je takratni mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k Avstriji. General in pesnik Maister se je s skupino Štajercev uprl in s 4000 vojaki novembra 1919 razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev.
Kavčič se je spomnil, da so Maistrove enote pod poveljstvom podporočnika Franja Malgaja hotele zasesti celotno Koroško. Na zahtevo antantnih sil pa so se morale umakniti iz današnje avstrijske Koroške.
Zato koroški Slovenci ne doživljajo Maistrovega praznika tako kot ljudje v domovini. Njegov boj za severno mejo je bil skozi njihove oči neuspešen (in neuspešen je bil tudi kasnejši referendum). Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, pravi, da Maistra doživljajo kot človeka, »ki je imel vizijo za tedanje čase razpadanja avstro-ogrske monarhije«. Uresničitev Maistrovih nakan, kasneje pa tudi nakan partizanske vojske so preprečile velesile. Če bi bilo drugače, bi bil Maister tudi tam največji domoljub.