Manipulator / Bo objavljanje anket spremenilo izide volitev?

Stroka odobrava predlog o umiku prepovedi objavljanja teden pred volitvami

Deja Crnović
MLADINA, št. 47, 26. 11. 2009

Med spremembami v javni upravi, ki jih je nedavno napovedala ministrica Irma Pavlinič Krebs, je tudi sprememba zakona o volilni in referendumski kampanji. Ta zakon prepoveduje objavljanje rezultatov anket javnega mnenja sedem dni pred glasovanjem, ne prepoveduje pa objave rezultatov drugih anket, ki bi bile prav tako lahko uporabljene kot sredstvo političnega marketinga. Iz izkušenj, tudi prekrškovnega pregona Dnevnika, ki je pred zadnjimi volitvami kršil zakon, je postalo jasno, da prepoved ni smiselna. Javnomnenjske raziskave so se vseeno izvajale, do izsledkov pa so lahko dostopali zgolj strategi, ne pa tudi javnost, razen če so bili izidi objavljeni na spletnih straneh ali v socialnih omrežjih, ki jih zakon ne ureja. Sprememba zakona tako predvideva odpravo prepovedi in dodaja zahtevo, da se ob vsaki javnomnenjski anketi objavijo tudi tehnični podatki, ki bodo dokazovali metodološko korektnost postopka.
Samo Uhan iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij meni, da predlog spremembe zakona odpravlja anomalijo, saj je z razvojem spletnih anket in spletnih omrežij takšna prepoved objavljanja anket postala kontraproduktivna. »Številne druge oblike glasovanja so lahko veliko spornejše. Spomnimo se samo na nereguliran prostor spletnega anketiranja, kjer gre za motivirano glasovanje, in na glasovanje v kontaktnih oddajah, kjer ne vemo, ali je glasovalo 30.000 ljudi ali 30.000 računalnikov.« Sprememba zakona predvideva tudi razširjen nabor obveznih podatkov, ki jih je treba navesti pri objavi izsledkov raziskave javnega mnenja in ankete. »Res je, da večini bralcev ti podatki ne bodo povedali veliko, a jih vsaj tisti, ki javnomnenjskih anket ne opravljajo po veljavnih standardih, ne bojo mogli objaviti. Šlo bo za podoben primer, kot ga poznamo pri označevanju sestavin na embalaži hrane,« meni Uhan, vendar pa rešitve za preprečevanje manipuliranja z javnomnenjskimi raziskavami ne vidi v licencah, saj je to po njegovem neizvedljiv projekt. »Smiselneje bi bilo izobraziti naročnike anket, na primer državo, naj izvajalcev javnomnenjskih raziskav ne izbirajo zgolj na podlagi najnižje cene, ampak tudi na podlagi referenc in objav.«

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Deja Crnović
MLADINA, št. 47, 26. 11. 2009

Med spremembami v javni upravi, ki jih je nedavno napovedala ministrica Irma Pavlinič Krebs, je tudi sprememba zakona o volilni in referendumski kampanji. Ta zakon prepoveduje objavljanje rezultatov anket javnega mnenja sedem dni pred glasovanjem, ne prepoveduje pa objave rezultatov drugih anket, ki bi bile prav tako lahko uporabljene kot sredstvo političnega marketinga. Iz izkušenj, tudi prekrškovnega pregona Dnevnika, ki je pred zadnjimi volitvami kršil zakon, je postalo jasno, da prepoved ni smiselna. Javnomnenjske raziskave so se vseeno izvajale, do izsledkov pa so lahko dostopali zgolj strategi, ne pa tudi javnost, razen če so bili izidi objavljeni na spletnih straneh ali v socialnih omrežjih, ki jih zakon ne ureja. Sprememba zakona tako predvideva odpravo prepovedi in dodaja zahtevo, da se ob vsaki javnomnenjski anketi objavijo tudi tehnični podatki, ki bodo dokazovali metodološko korektnost postopka.
Samo Uhan iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij meni, da predlog spremembe zakona odpravlja anomalijo, saj je z razvojem spletnih anket in spletnih omrežij takšna prepoved objavljanja anket postala kontraproduktivna. »Številne druge oblike glasovanja so lahko veliko spornejše. Spomnimo se samo na nereguliran prostor spletnega anketiranja, kjer gre za motivirano glasovanje, in na glasovanje v kontaktnih oddajah, kjer ne vemo, ali je glasovalo 30.000 ljudi ali 30.000 računalnikov.« Sprememba zakona predvideva tudi razširjen nabor obveznih podatkov, ki jih je treba navesti pri objavi izsledkov raziskave javnega mnenja in ankete. »Res je, da večini bralcev ti podatki ne bodo povedali veliko, a jih vsaj tisti, ki javnomnenjskih anket ne opravljajo po veljavnih standardih, ne bojo mogli objaviti. Šlo bo za podoben primer, kot ga poznamo pri označevanju sestavin na embalaži hrane,« meni Uhan, vendar pa rešitve za preprečevanje manipuliranja z javnomnenjskimi raziskavami ne vidi v licencah, saj je to po njegovem neizvedljiv projekt. »Smiselneje bi bilo izobraziti naročnike anket, na primer državo, naj izvajalcev javnomnenjskih raziskav ne izbirajo zgolj na podlagi najnižje cene, ampak tudi na podlagi referenc in objav.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Spomenka Hribar / Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.