intervju / Dr. Ulrich Beck, sociolog

Ulrich Beck je intelektualec svetovnega ugleda. Teden prej, preden smo ga obiskali v Münchnu, kjer vodi sociološko katedro, je bil na Harvardu, dan po našem obisku je odletel naprej, na London School of Econo- mics, pri vratih smo se zaleteli v novinarje francoskega Le Monda, ki so od Becka želeli nekaj ekološke teorije. Zaslovel je pred več kot 20 leti s svojim pojmom “družbe tveganja”, v Sloveniji pa smo nedavno dobili prevod njegove zadnje knjige, ki jo je izdal lani, “O zmožnostih religij za mir in njihovem potencialu za nasilje”. To seveda ni bil naš edini motiv za obisk. Navsezadnje je Beck predvsem vrhunski poznavalec globalizacije in vsa njegova dela so prežeta s podobnimi dilemami druge modernizacije. Te se je lotil celo v svoji študiji o ljubezni.

V tem trenutku je v Nemčiji težko začeti intervju brez naslednjega vprašanja: kje ste bili, ko je padel berlinski zid? Vemo, da je bila gospa Merkel v savni.

Bil sem v avtu, poslušal sem poročila in slišal novico. Nisem mogel verjeti. Tedaj sem imel majhen televizor v pisarni, vzel sem ga pod roko in odšel v stanovanje svoje žene, kjer smo si nato skupaj ogledali dogodke. Nismo mogli verjeti, kaj se dogaja. Danes si sploh več ne moremo predstavljati, kaj je to pomenilo. Veste, celotna tedanja NDR je bila pripravljena prav na ta trenutek, morala bi vojaško posredovati. Posamezne ukrepe so celo vadili pred tem, nato pa jim je zid padel skorajda po pomoti. Kakšna ironija zgodovine! Če bi hoteli na ta dogodek gledati v skladu z normalnim potekom zgodovine, bi morala NDR takoj za tem zid spet postaviti. Tako so sprva tudi načrtovali.