DVD / Hiša demonov

Peter Cornwell Virginia Madsen, Martin Donovan, Elias Koteas, Kyle Gallner

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 48, 3. 12. 2009

/media/www/slike.old/mladina/dvdhie_demonov.jpg

 

Ljudje v filmih se zelo radi selijo v stare hiše, ki imajo bogato preteklost, kar pa ni vedno dobro. Prav narobe: stara hiša je običajno vir mnogih težav, zapletov, stresov, strahov in šokov. Najprej začne hreščati. Potem se vrata, ki jih zaprejo, sama odprejo. Okna ropotajo, iz kleti prihajajo čudni šumi, radio se vklopi kar sam. In to je le uvod. Stare hiše imajo svoje življenje in svojo patologijo. Problem je v tem, da te patologije ne moreš potegniti iz njih. Grozljivke - vse tja od klasičnega Hauntinga, ki ga je na začetku šestdesetih posnel Robert Wise, do Amityvillea in Vsiljivcev - so doktorirale iz takih hiš, ki parazitov, alias »novih stanovalcev«, preprosto ne prenesejo, kar izkusi tudi družina, ki se v Hiši demonov preseli v staro, zakotno, podeželsko hišo, pa četudi se Sara (Virginia Madsen) in Matt (Martin Donovan) vselitve zelo razveselita: v tej hiši namreč vidita idealno lokacijo za okrevanje njunega hudo bolnega sina (Kyle Gallner). Ne, ni idealna - vsaj ne za žive. Ali bolje rečeno: ta hiša je idealna, če si mrtev. Ko se ljudje preselijo v staro hišo, vedno vprašajo: kdo je živel v tej hiši? Vprašati bi se morali: kdo je umrl v tej hiši? Družina, ki išče fontano življenja, najde paranormalno mrliško vežico. In da ne bo kakega nesporazuma: Hiša demonov je posneta po »resnični zgodbi«.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 48, 3. 12. 2009

/media/www/slike.old/mladina/dvdhie_demonov.jpg

 

Ljudje v filmih se zelo radi selijo v stare hiše, ki imajo bogato preteklost, kar pa ni vedno dobro. Prav narobe: stara hiša je običajno vir mnogih težav, zapletov, stresov, strahov in šokov. Najprej začne hreščati. Potem se vrata, ki jih zaprejo, sama odprejo. Okna ropotajo, iz kleti prihajajo čudni šumi, radio se vklopi kar sam. In to je le uvod. Stare hiše imajo svoje življenje in svojo patologijo. Problem je v tem, da te patologije ne moreš potegniti iz njih. Grozljivke - vse tja od klasičnega Hauntinga, ki ga je na začetku šestdesetih posnel Robert Wise, do Amityvillea in Vsiljivcev - so doktorirale iz takih hiš, ki parazitov, alias »novih stanovalcev«, preprosto ne prenesejo, kar izkusi tudi družina, ki se v Hiši demonov preseli v staro, zakotno, podeželsko hišo, pa četudi se Sara (Virginia Madsen) in Matt (Martin Donovan) vselitve zelo razveselita: v tej hiši namreč vidita idealno lokacijo za okrevanje njunega hudo bolnega sina (Kyle Gallner). Ne, ni idealna - vsaj ne za žive. Ali bolje rečeno: ta hiša je idealna, če si mrtev. Ko se ljudje preselijo v staro hišo, vedno vprašajo: kdo je živel v tej hiši? Vprašati bi se morali: kdo je umrl v tej hiši? Družina, ki išče fontano življenja, najde paranormalno mrliško vežico. In da ne bo kakega nesporazuma: Hiša demonov je posneta po »resnični zgodbi«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.