Intervju / Dr. Darko Darovec, zgodovinar in avtor knjige Kratka zgodovina Istre

Zgodovinar dr. Darko Darovec je direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pred kratkim je izšel ponatis njegove Kratke zgodovine Istre na 310 straneh, pregled ključnih dogodkov na etnično in kulturno raznolikem Istrskem polotoku od prazgodovine do konca prejšnjega stoletja.

Že vrsto let preučujete zgodovino Istre in njenih prebivalcev. V pogovoru se izogniva temam iz antike in Histrom, ki so bili prvotni prebivalci polotoka, ter poskušajva najprej razmejiti Istro kot geopolitično enoto in Istrane, kakor včasih slišimo, kot posebno regionalno entiteto.

Meje Istre so se skozi zgodovino spreminjale. Še v 13. stoletju denimo so govorili o Istri, ki je segala od Tržiča v današnji Italiji do Postojne in Reke. Danes je zamejena z Istrskim polotokom brez Trsta in Reke in na tem ozemlju živijo Slovenci, Hrvati in Italijani. V preteklosti pa so se spreminjale tudi oblike etničnosti in s tem identitete. Nacionalna identiteta, kot jo poznamo danes, ima korenine v 19. stoletju. Ker pa je Istra po prvi svetovni vojni prišla pod Italijo in fašistični režim, je formiranje slovenske identitete potekalo drugače kot v drugih slovenskih regijah. Teza o Istranih s posebno regionalno (nacionalno) zavestjo je povezana z reinvencijo istrske identitete v 80. letih prejšnjega stoletja in je posledica nacionalne homogenizacije po drugi svetovni vojni, ko ni bilo politično zaželeno biti Istran. Na podlagi svojih raziskav sem ugotovil, da je proces nacionalnega razlikovanja med kulturno sorodnimi Slovenci in Hrvati pravzaprav potekal šele po drugi svetovni vojni, kar je seveda posledica razmejitve polotoka in s tem politike nacionalne homogenizacije Ljubljane in Zagreba. Ko so se konec 19. stoletja ob popisih prebivalstva ljudje po obmejnih vaseh morali odločati za narodno pripadnost, so bili enkrat Slovenci, drugič Hrvati, nato spet Slovenci. V prejšnjih obdobjih so te ločnice v Istri potekale bolj po socialni pripadnosti in med podeželjem in mesti. V vaseh so živeli večinoma Slovani, se pravi Hrvati in Slovenci, v mestih pa je prevladovalo romansko prebivalstvo. Zanimivo je, da se je na tej podlagi gradila tudi etnična identiteta. Tisti, ki so živeli v mestih ali se preselili vanje, so se romanizirali, na podeželju pa se je, tudi med italijanskimi in drugimi prišleki, utrjevalo »slovanstvo«.