Intervju / Dr. Alenka Švab, sociologinja

Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini.

Prazniki, ki so pred nami, veljajo za družinske. To je verjetno dobra iztočnica za pogovor o družini.

Božič je nedvomno kontekst, v katerem je treba razmisliti o tem, kaj je družina. To je namreč čas, v katerem še bolj izstopa t. i. ideologija tradicionalne družine. V tem času pride še bolj do izraza tudi problematično razlikovanje, ki ga promovira ta ideologija. Ločuje namreč med tistimi, ki so v skladu s to ideološko podobo, in tistimi drugimi, ki so »zunaj« nje, ker so revni, osamljeni, zapuščeni, brez družine ali živijo v »drugačnih« družinah. Gre za mehanizem, ki različne socialne razlike na videz gladi, v resnici pa jih tudi reproducira. Božič slavi občutke bližine, solidarnosti, pomoči, a krepi tudi občutke izključenosti, osamljenosti, nelagodja. Glede same družine pa je tako - vsak ima svoje predstave o tem, kaj družina je, v resnici pa jo je zaradi raznolikosti težko opredeliti.