Vlada / Pahorjev zlati standard

Ko je v torek računsko sodišče zahtevalo odstop ministra za okolje Karla Erjavca, je Borut Pahor zadovoljno dejal, da bo odločitev o ministrovem slovesu prepustil državnemu zboru. Tako mu namreč veleva zakon. Druge možnosti po njegovem mnenju nima, z upoštevanjem pravne države, tako je samovšečno govoril, pa naj bi ta vlada postavila nove standarde v slovenski politiki. Pahorjeve besede so na prvi pogled hvalevredne, njegov predhodnik je ob isti zahtevi ravnal drugače, odločitve računskega sodišča ni spoštoval. Pravzaprav je Janševa SDS vseskozi v računskem sodišču videla političen organ, ne pa vrhovnega državnega revizorja. In tako je še danes.
A tudi vtis o novi Pahorjevi politiki je napačen. Podrobnosti Pahorjeve odločitve in Erjavčevega poslavljanja kažejo, da je prvemu ob zahtevi revizorjev nelagodno in da se drugemu ta zahteva zdi nepotrebna, neumestna, del širše politične zarote. Za javno izrečenimi zavezami k spoštovanju pravne države pa se ne skriva le političen pragmatizem, pač pa tudi nerazumevanja vloge nadzornikov oblasti. Pahor ni govoril o Erjavčevih napakah, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, ni govoril o nesmotrnosti javne porabe, o stranpoteh okoljske politike, ni dejal, da jih bo vlada poskušala odpraviti, pač pa je omenil samo zakonodajni avtomatizem, ki se ga mora, žal, držati. Pa še pri tem avtomatizmu so nekateri pravniki mnenja, da ni nujen.