Vlada / Kaj je odneslo ministra Erjavca?

Za revizijo smotrnosti sistema ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki se je računsko sodišče s sklepom odločilo junija 2008. Za revizijo je bilo določeno obdobje od leta 2005 do konca 2007. Revizijsko poročilo je bilo objavljeno avgusta lani, hkrati pa je bilo ministrstvu za okolje danih na voljo 90 dni za pripravo odzivnega poročila, v katerem bi moralo ustrezno in zadovoljivo opredeliti ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ministrstvo je novembra, v roku, računskemu sodišču odzivno poročilo tudi posredovalo, revizorji pa so na njegovi podlagi izdelali porevizijsko poročilo. V njem so ugotovili, da so popravljalni ukrepi, navedeni v odzivnem poročilu ministrstva, nezadovoljivi. In kot določa zakon o računskem sodišču: »Če računsko sodišče oceni, da v odzivnem poročilu ni izkazano zadovoljivo odpravljanje razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, se šteje, da uporabnik javnih sredstev krši obveznost dobrega poslovanja. Če gre za nezadovoljivo odpravljanje pomembne nepravilnosti ali pomembne nesmotrnosti, se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja.« Računsko sodišče ima dolžnost izdati poziv za razrešitev odgovorne osebe - v tem primeru ministra za okolje Karla Erjavca.
Od osmih nesmotrnosti, ki jih je v revizijskem poročilu navedlo računsko sodišče, so revizorji popravljalne ukrepe, navedene v odzivnem poročilu ministrstva, le v enem primeru označili za zadovoljive. Pri petih so bili ukrepi delno zadovoljivi, v dveh primerih pa nezadovoljivi. Poglejmo podrobneje ta dva primera.
Revizorje je najbolj zmotila neustrezna ureditev okoljskih dajatev, ki se plačujejo zaradi onesnaževanja tal in zraka z odlaganjem odpadkov na odlagališčih, saj bi lahko po njihovem mnenju s spremembo namena dovoljene porabe okoljske dajatve pomembno zmanjšali količino odloženih komunalnih odpadkov in dosegli ustreznejšo sestavo odloženih odpadkov. »Vendar ministrstvo v odzivnem poročilu ni predstavilo ustreznih popravljalnih ukrepov, po roku za odzivno poročilo pa je predložilo osnutek uredbe o okoljski dajatvi, s katero dopušča zelo široko možnost porabe okoljskih dajatev, obenem pa v sistemu okoljske dajatve ohranja oziroma celo povečuje nepreglednost pri obračunavanju te dajatve, za kar je računsko sodišče v letu 2007 ministrstvu že izreklo sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja.« (In takratnega premiera Janšo pozvalo, naj predlaga razrešitev ministra Podobnika, op. a.)
Prav tako je po mnenju revizorjev problematična neučinkovita ureditev financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo, saj se sedanji sistem financira prek cene izvajanja javne službe za zbiranje in prevoz odpadkov, kar ne spodbuja gospodinjstev in izvajalcev javne službe, da bi si prizadevali zbrati več odpadne embalaže, saj povzročajo večje količine ločeno zbrane odpadne embalaže večje stroške tako za izvajalce javne službe kot za gospodinjstva. Bolj ustrezna se jim zdi uvedba embalažnine, ki bi v večji meri pomenila udejanjanje načela »onesnaževalec plača« in s tem spodbudila povzročitelje k uporabi embalaže, ki povzroča manj stroškov tudi pri zbiranju in prevozu, ne le pri reciklaži.
Med nesmotrnostmi, navedenimi v revizijskem poročilu, ki so bile v odzivnem poročilu ministrstva po mnenju revizorjev zgolj delno zadovoljivo urejene, pa so nepregledna ureditev izvajanja javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov, neustrezna ureditev pristojnosti in obveznosti lokalnih skupnosti pri izvajanju regijskega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki, neučinkovito načrtovanje vzpostavitve regijskih centrov za ravnanje z odpadki, neurejenost delovanja sistema ravnanja z odpadno embalažo glede določitve meril za razdelitev stroškov med udeleženci sistema ter ureditve poročanja družb o izpolnjevanju svojih obveznosti in pa nedelovanje komisije za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo vse od leta 2006.
Kot je znano, se zdi ministru Erjavcu izrečeni ukrep računskega sodišča pretiran. Enako meni tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Zoran Kus. Po njegovih besedah je problematika ločenega zbiranja odpadkov mnogo bolj kompleksna, kot bi morda lahko sodili po torkovi novici računskega sodišča. »Deset let in več se že vzpostavlja ta sistem. Revizijsko poročilo je ministrstvo prejelo avgusta 2009, v predpisanem roku treh mesecev pa smo oddali poročilo o tem, kako se dolgoletnih pomanjkljivosti lotevamo. Seveda pa v treh mesecih dolgoletnih napak enostavno ni mogoče razrešiti (niti v enem letu mandata), saj je to naloga za celoten mandat in več.«