intervju / dr. Srna Mandič, sociologinja o obdavčitvi nepremičnin

Vlada naj bi maja obravnavala dolgo pričakovani predlog zakona o davku na nepremičnine, državni zbor pa naj bi ga sprejel najpozneje do oktobra. Poleg tega bodo lastniki nepremičnin v prihodnjih mesecih na dom dobili obvestilo o vrednosti svojih nepremičnin, na katero se bodo lahko pritožili, ta vrednost pa bo podlaga za novi davek, ki naj bi ga predvidoma uvedli prihodnje leto. Zakaj je davek na nepremičnine koristen instrument prostorske politike in katere so ključne napake stanovanjske politike, ki jih je oblast zagrešila v času tranzicije, smo se pogovarjali s sociologinjo izr. prof. dr. Srno Mandič, predstojnico Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljico na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Kakšna je stanovanjska politika v Sloveniji? Jo sploh imamo?

Po mojem jo imamo, res pa je, da nikoli ni bila zelo ambiciozna. V času tranzicije smo imeli stanovanjsko politiko z jasno definiranim in ambicioznim ciljem - privatizacija stanovanj in pridobitev deviz od državljanov. Hkrati je napovedovala, da se bo odstotek najemnih stanovanj po privatizaciji zmanjšal, kasneje pa z delovanjem neprofitnih organizacij povečal. Toda tip politike, ki je sledil po tranziciji, je bil popolnoma drugačen, veliko manj ambiciozen. Gre za t.i. ''pretolči se skozi'' tip politike, ki v javnosti ustvarja vtis, da se nekaj dogaja, a hkrati ne veliko in ne preveč, da bi se dvigoval prah in bi se dregalo v nekatere interese. Takšna politika nič jasnega ne napoveduje in javnosti tudi ne daje možnosti presojanja, ali so bili zastavljeni cilji doseženi. Gre za politiko, ki se oblikuje v bolj zaprtih krogih, veliko se dogaja v zakulisju, brez opazne udeležbe in demokratičnega nadzora javnosti.