Manipulator / ”Prožna varnost”

Lani je Borut Pahor veliko govoril o solidarnosti, s strategijo za izhod iz krize in z napovedanimi reformami pa se vlada odmika od nje. Namesto o varnosti delavcev govori o prožni varnosti (flexicurity), pri čemer po besedah Zorana Kotolenka z ministrstva za delo »ne gre samo za to, da delavce lažje odpuščajo, ampak tudi za to, da se jim zagotovi varnost. Delodajalci bodo manj obremenjeni, ker bo država prevzela del bremen, delavcem pa bo zagotovljena približno enaka socialna varnost.« Tako je dejal v Odmevih.
S konceptom prožne varnosti se prek spodbujanja nastajanja manjših in gibčnejših podjetij omogoči, da se ta »fleksibilno« odzovejo na zahteve trga, kar je bilo uspešno na Danskem in Nizozemskem. Zato takšno zdravilo v času krize priporoča tudi EU. Premier Pahor dodaja, da moramo zdaj, ko »zmanjšujemo proračunski primanjkljaj in želimo povečati konkurenčnost, hkrati oceniti, kje so meje vzdržnosti socialne države. Bremena krize ne smejo nositi ljudje, ki so socialno najbolj prizadeti,« vendar hkrati naredi zasuk in da vedeti, da bo letos stavil na konkurenčnost, ker je lani na solidarnost.
In ko socialdemokrat Pahor govori o togosti in o srednjeveškem trgu dela, to z drugimi besedami pomeni, če se izrazimo po sindikalno, zahtevo po boljših možnostih za metanje delavcev iz služb.
Težko se je strinjati s tezo o togosti trga dela, če pa se je lani v Sloveniji število brezposelnih podvojilo. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, zato opozarja: »Ko vsak dan na desetine ljudi izgubi delo, reči, da je ta trg tog, da so ovire pri odpuščanju ... to preprosto ni res. Tisti, ki to trdi, živi pač v nekem drugem svetu.« In če imamo »fevdalni« trg dela, je jasno, kaj je treba storiti: »Zažgati gradove.«