Manipulator / Schwarzeneggerjevi varčevalni ukrepi

Privatizacija zaporov, selitev zapornikov v Mehiko?

Erik Valenčič
MLADINA, št. 4, 28. 1. 2010

Ameriška zvezna država Kalifornija, ki je zaradi gospodarske krize že dalj časa na robu finančnega prepada, je v leto 2010 zakorakala s slabimi obeti. Tudi letos bo primanjkovalo denarja za osnovne stvari, kot je denimo izplačilo dohodnine državljanom, je sporočil guverner Arnold Schwarzenegger. Zato se je zavzel za »drakonske ukrepe« pri spoprijemanju s proračunskim primanjkljajem, ki znaša malo manj kot 20 milijard dolarjev. To pomeni predvsem občutno zmanjševanje javne porabe, tudi v zdravstvu in šolstvu. »Enostavno ni mogoče, da bi se izognili nadaljnjim rezom in novim bolečinam,« je sporočil Schwarzenegger.
Toda vprašanje je, kje in koliko je še mogoče rezati. Eno izmed občutljivejših področij, ki so že nekaj časa predmet javnega varčevanja, so zapori. Kalifornijski zaporski sistem velja za enega najspornejših v ZDA, tamkajšnje kaznilnice so prenatrpane z obsojenci, med katerimi so številni dolga leta za rešetkami zaradi manjših prekrškov. Zaporniška populacija šteje že skoraj 170.000 ljudi in kalifornijske davkoplačevalce vsako leto stane na milijarde dolarjev. Zato se je Schwarzenegger že lani zavzel za izpustitev približno 40.000 zapornikov, ki za družbo pomenijo »manjše tveganje«. Najnovejši varčevalni ukrep je, da obsojenci, ki so pogojno izpuščeni na prostost in ki ne pomenijo velike nevarnosti, ne bodo več pod stalnim nadzorom pristojnih organov, to je uslužbencev za pogojne kazni.
A tudi to ne bo dovolj, zato ima Schwarzenegger na mizi nove predloge. Prejšnji so bili še nekako razumski, zadnji pa je drugačen. Guverner predlaga, da bi obsojence brez dokumentov preselili v mehiške zapore. »Mehičanom bi plačali, da bi zgradili zapore. Potem bi tja preselili ilegalne migrante, ki so v naših zaporih. To bi tam stalo pol manj kot tukaj.« Torej naj bi tja stlačili zaprte nezakonite priseljence iz vse Srednje Amerike in tudi iz Kitajske? Kdo bo pristojen za ameriške kaznilnice na mehiškem ozemlju? Bo ta zaporski sistem novi
Guantanamo? Bodo tja nameščali tudi ljudi, osumljene terorističnih dejavnosti? Schwarzenegger za zdaj ve predvsem in samo to, da bi z 'mehiškim projektom' privarčevali veliko denarja. Kaj več pa ne.
Še eden njegovih predlogov je privatizacija zaporov. V ZDA zadnja leta veliko zaporov upravljajo podjetja. Za te kaznilnice je značilno, da so v njih pogosti neredi zaradi slabe hrane, nezadostne zdravstvene oskrbe, zlorab, ki si jih privoščijo neizkušeni pazniki ... Guverner se tega očitno zaveda, sicer bi že prej predlagal privatizacijo, a z vse slabšim finančnim položajem tudi uresničitev te možnosti postaja vse verjetnejša.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Erik Valenčič
MLADINA, št. 4, 28. 1. 2010

Ameriška zvezna država Kalifornija, ki je zaradi gospodarske krize že dalj časa na robu finančnega prepada, je v leto 2010 zakorakala s slabimi obeti. Tudi letos bo primanjkovalo denarja za osnovne stvari, kot je denimo izplačilo dohodnine državljanom, je sporočil guverner Arnold Schwarzenegger. Zato se je zavzel za »drakonske ukrepe« pri spoprijemanju s proračunskim primanjkljajem, ki znaša malo manj kot 20 milijard dolarjev. To pomeni predvsem občutno zmanjševanje javne porabe, tudi v zdravstvu in šolstvu. »Enostavno ni mogoče, da bi se izognili nadaljnjim rezom in novim bolečinam,« je sporočil Schwarzenegger.
Toda vprašanje je, kje in koliko je še mogoče rezati. Eno izmed občutljivejših področij, ki so že nekaj časa predmet javnega varčevanja, so zapori. Kalifornijski zaporski sistem velja za enega najspornejših v ZDA, tamkajšnje kaznilnice so prenatrpane z obsojenci, med katerimi so številni dolga leta za rešetkami zaradi manjših prekrškov. Zaporniška populacija šteje že skoraj 170.000 ljudi in kalifornijske davkoplačevalce vsako leto stane na milijarde dolarjev. Zato se je Schwarzenegger že lani zavzel za izpustitev približno 40.000 zapornikov, ki za družbo pomenijo »manjše tveganje«. Najnovejši varčevalni ukrep je, da obsojenci, ki so pogojno izpuščeni na prostost in ki ne pomenijo velike nevarnosti, ne bodo več pod stalnim nadzorom pristojnih organov, to je uslužbencev za pogojne kazni.
A tudi to ne bo dovolj, zato ima Schwarzenegger na mizi nove predloge. Prejšnji so bili še nekako razumski, zadnji pa je drugačen. Guverner predlaga, da bi obsojence brez dokumentov preselili v mehiške zapore. »Mehičanom bi plačali, da bi zgradili zapore. Potem bi tja preselili ilegalne migrante, ki so v naših zaporih. To bi tam stalo pol manj kot tukaj.« Torej naj bi tja stlačili zaprte nezakonite priseljence iz vse Srednje Amerike in tudi iz Kitajske? Kdo bo pristojen za ameriške kaznilnice na mehiškem ozemlju? Bo ta zaporski sistem novi
Guantanamo? Bodo tja nameščali tudi ljudi, osumljene terorističnih dejavnosti? Schwarzenegger za zdaj ve predvsem in samo to, da bi z 'mehiškim projektom' privarčevali veliko denarja. Kaj več pa ne.
Še eden njegovih predlogov je privatizacija zaporov. V ZDA zadnja leta veliko zaporov upravljajo podjetja. Za te kaznilnice je značilno, da so v njih pogosti neredi zaradi slabe hrane, nezadostne zdravstvene oskrbe, zlorab, ki si jih privoščijo neizkušeni pazniki ... Guverner se tega očitno zaveda, sicer bi že prej predlagal privatizacijo, a z vse slabšim finančnim položajem tudi uresničitev te možnosti postaja vse verjetnejša.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.