Teater / Primož Ekart

Primož Ekart je eden tistih igralcev, ki se uspešno selijo in se vživijo v vsak gledališki žanr; odigral je več kot sto vlog v gledališču in na filmu. Morda je neke vrste teatrski nomad. Pravzaprav je igral skoraj v vseh slovenskih gledališčih - v Mestnem gledališču Ptuj, v Drami SNG Maribor pa v Pandur Theatru, v Prešernovem gledališču Kranj, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Gledališču Koper, v Slovenskem mladinskem gledališču, v SNG Drami Ljubljana, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Gledališču Ane Monro, v Lutkovnem gledališču Jože Pengov, v Špasteatru, Teatru 55; igral je tudi v televizijski nanizanki TV Dober dan in v Naši mali kliniki, v filmih - od vloge Josipa Vidmarja v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina, Pavlina v filmu Do konca in naprej Jureta Pervanje, v filmu Ekspres, ekspres Igorja Šterka, Igorja v sobi 408 Martina Turka in tako naprej. Pravi, da je prilagodljiv do neke stopnje, a hkrati samosvoj. Kadar se ne spusti v gledališko avanturo z drugimi režiserji, sam izbere dramsko besedilo, ga zrežira in odigra v produkciji svoje hiše Imaginarni in koprodukciji tistih institucij, ki jih trenutni Ekartov projekt pač zanima. Odličen je v tako zahtevnih predstavah, kot je Achternbuscheva Ella ob sijajni Štefki Drolc, druga zahtevna in težka vloga je zgodba o transvestitu, ki je preživel nacizem tretjega rajha in totalitarizem nekdanje Vzhodne Nemčije - monodrama Poročena s seboj, ki jo je v Cankarjevem domu odigral že več kot 30-krat. Vztraja v samostojnem poklicu in prav zaradi te svobode (ki je morda tudi navidezna svoboda, pa vendar svoboda) in svojega nomadstva je pravi sogovornik, ko gre za vprašanje, v kakšni kondiciji je slovensko gledališče.

Vas je vznemirila novica, da naj bi prestolnica dobila novo gledališko stavbo?

Vem, da naj bi se v Ljubljani zgradilo novo gledališče, ali pa bo to gledališče 21. stoletja, ne ve nihče. Nihče ne ve, kaj to sploh pomeni, danes nimamo pojma, kakšno naj bi bilo videti gledališče 21. stoletja. O gledališču te dobe bodo več vedeli v 22. stoletju, če bodo koga sploh še zanimale take stvari. Je pa skrajni čas, da se zgradi nova gledališka stavba, v kateri bo domovala osrednja slovenska gledališka institucija - SNG Drama. Sedaj je Drama še vedno v sto let stari stavbi, ki je zastarela in neprimerna. Kakšna naj bi bila vsebina nove gledališke stavbe, torej ni odvisno od stavbe same, ampak od ustvarjalcev. Želim si, da bi strokovnjaki (arhitekti, statiki, akustiki, strojniki, gledališki teoretiki itd.) rešili to vprašanje in da bi se začelo že enkrat graditi.