Knjige / Jane Jacobs: Umiranje in življenje velikih ameriških mest

+ + + +

Legendarno delo ameriške urbanistke.

Prevod po 40 letih je seveda neaktualistična izdaja, zakaj svet in mesta v njem danes propadajo zaradi drugih vzrokov, kot so pred pol stoletja. Toda knjiga je še kako aktualna zaradi avtoričine intelektualne prodornosti.

Jacobsova postavlja kritične ocene bivanja v mestih. Je sicer ena redkih znanstvenic, ki bralce pozivajo, da naj bodo nenehno skeptični do njenih trditev. Njeno izhodišče je, da človek ni le prebivalec mesta, ampak tudi njegov presojevalec. Da skratka vrednoti bivanje po različnih četrtih, centrih in soseskah. S čimer pa napelje na misel, da mestni deli kdaj cvetijo, kdaj pa tudi umirajo, od dolgočasja celo novo zgrajene soseske. Za kar ponuja vrsto zgledov in merilnih konceptov, po katerih bralec presoja težo njenih besed, a jih hkrati lahko tudi aplicira v oceni svojega lastnega mesta.

Če bi izpostavili najbolj radikalno trditev, je to nedvomno pogled, da je najbolj vitalni znak življenje na pločniku. Ker se socialni vezi pletejo prav skozi srečevanja na ulicah. Posebej preroška je kajpak trditev, da trgovski centri uničujejo mesto, ne le zato, ker uničijo desetine malih trgovinic, ampak, ker same postanejo tovarne.

V svojih preučevanjih razbija stereotipe, denimo o apriorni glorifikaciji parkov. Park je resda lahko kraj, ki omogoča raznotere funkcije: branje, sedenje, umik, otroško igro, srečevanje znancev, lahko je pa tudi zapuščen ali v najboljšem zbirališče tolp. Jacobsova tudi ni romantik, ki bi opeval stare stavbe, zanjo je ideal splet starih in novih, a ne v estetskem smislu, temveč v funkcionalnem, zakaj prvi pogoj kvalitete mestnega življenja je pestrost. Ker so novi prostori dražji, jih naseljuje drug tip podjetnikov kot stara in razpadajoča. Seveda pride tudi do paradoksa, da slumi niso predeli, ki jih velja odstaviti, ampak nasprotno, sami često vzpostavijo najbolj simpatične mestne strukture.

Razprava o mestu, katerega poslednji smisel ni gradnja novih stavb, garaž in stadionov, ampak pretanjena sposobnost združevanja različnih ljudi.