Knjiga / Franz Kafka: Dnevnik 1909-1912

+ + + +

Prevod prinaša v aktualistične izdaje literaturo delo velikega modernističnega romanopisca.

Kafka je vedno veljal za beg iz realnosti, njegovi dnevniki pa to še podvojijo. Predvsem pa postavijo kot izziv vprašanje izvora umetniške moči. Zavarovalniški uradnik, ki dela po šest ur v uradu vsak dan razen nedelje, in ki umre že pri 41 letih. Bomo v njem iskali literarnega genija? V nobenem oziru, toda prav to je bil Kafka.

Če je bil doslej znan po svojih posthumno izdanih romanih, tokrat pri Beletrini prinašajo serijo njegovih del, ki tvori pravo kafkaniano. In dnevniki poleg uvida v pisateljevo razmišljanje in čustvovanje prikazujejo duh časa. Če vas zanima, kakšno je bilo družabno življenje v Pragi okoli leta 1910, tega ne najdete v zgodovinskih knjigah. Arhivar časa je namreč literatura. Ta beleži, o čem so tekli človeški pogovori, katerih varietejskih in operetnih predstav so se udeleževali, kaj so o njih menili. Ohrani nam prizor s trolejbusa, s katerim se je peljala plesalka Edvardova z dvema violinistoma, ki sta v lastno veselje igrala med vožnjo - brez klobuka, brez fotoreporterjev, ki bi pripetljaj prinesli v večernem dnevniku. Pričara kulturno vzdušje, kjer so različni hoteli vsak večer prirejali predstave potujočih gledališč, branja pisateljev, recitale ... Lahkotno, brez glamourja, često s polomi, kakršnega je doživel nemški pisatelj Kellermann, ki je tako dolgočasno prebiral odlomke svojih še bolj dolgoveznih del, da sploh ni opazil, kako mu je medtem publika utekla. Kafka je takrat bore malo objavljal, krasila ga je plemenita nezmožnost pisanja. Avstro-ogrski uradnik je od sebe zahteval popolnost v književnem ustvarjanju: »Nobena stvar, ki se je domislim, mi ne pride na misel začenši iz korenin, temveč šele tam nekje na sredi.«

Dobesedno - per aspera ad astra.