Priloga: Bivanje / Poslovne stavbe
Izbor najboljših poslovnih stavb v Sloveniji
Ana Struna Bregar, Špela Kuhar
MLADINA, št. 8, 26. 2. 2010
KRANJSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA
© Milan Kambič
Poslovne stavbe so se v zadnjem času po vsem svetu spoprijele z veliko več izzivi in doživele veliko več dramatičnih sprememb kot katera koli druga stavbna tipologija. Stavbe, v katerih potekajo najrazličnejše poslovne dejavnosti (v njih so sedeži podjetij, pisarne, proizvodnja, trgovine, predelovalnice ...), se zelo hitro odzivajo na različne usmeritve v arhitekturi, gradbeništvu in tehnologiji. S svojo pojavnostjo pogosto težijo tudi k izražanju gospodarske moči. Niso pa vse razkošne in nove poslovne stavbe nadpovprečno arhitekturno kakovostne. Med kakovostne se uvrščajo zlasti tiste, ki postanejo pomembni prostorski elementi in presežejo duha časa, kakršen vlada ob njihovem nastanku. Za takšne stavbe so potrebni dobri arhitekti, pa tudi naročniki, ki želijo svojo naprednost in uspešnost predstaviti še s sodobnim arhitekturnim jezikom.
Slovenska arhitektura se s svetovno ne more primerjati po velikosti in kvantiteti, temveč predvsem po kvaliteti. Med slovenske poslovne stavbe velikega in majhnega merila, ki so nedvomno pustile trajni pečat v kraju, času in gospodarstvu, sodijo Vzajemna zavarovalnica - Zavarovalnica Triglav, Ljubljana (Jože Plečnik, 1928), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Maribor (Saša Dev, 1940), Tehnični center AMZS, Ljubljana (Savin Sever, 1968), Stolpnici TR3, Ljubljana (Edvard Ravnikar, 1976), Poslovna stolpnica S2 na Bavarskem dvoru, Ljubljana (Milan Mihelič, 1980), Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana (Sadar in Vuga arhitekti, 1999), Poslovna stavba Linde, Ljubljana (Matej Vozlič, Vesna Vozlič, 2002), Poslovna stavba Menerga, Maribor (Nande Korpnik, 2003) in Center za inovativno učenje managementa Poslovna šola Bled (Vojteh Ravnikar, 2007).
Vsesplošna gospodarska kriza bo zagotovo botrovala potrebi po ovrednotenju nedavnega gradbenega razcveta. Predvsem je nujna večja ozaveščenost ljudi o poseganju v prostor, saj bolj ozaveščeni ljudje zahtevajo boljše prostorsko načrtovanje in boljšo arhitekturo. Predstavljamo izbor šestih poslovnih objektov, popolnoma različnih po vsebini, velikosti, umestitvi v prostor in obliki, vsem pa je skupna kakovostna arhitekturna zasnova.
KRANJSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA
Ana Struna Bregar, Špela Kuhar
MLADINA, št. 8, 26. 2. 2010
KRANJSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA
© Milan Kambič
Poslovne stavbe so se v zadnjem času po vsem svetu spoprijele z veliko več izzivi in doživele veliko več dramatičnih sprememb kot katera koli druga stavbna tipologija. Stavbe, v katerih potekajo najrazličnejše poslovne dejavnosti (v njih so sedeži podjetij, pisarne, proizvodnja, trgovine, predelovalnice ...), se zelo hitro odzivajo na različne usmeritve v arhitekturi, gradbeništvu in tehnologiji. S svojo pojavnostjo pogosto težijo tudi k izražanju gospodarske moči. Niso pa vse razkošne in nove poslovne stavbe nadpovprečno arhitekturno kakovostne. Med kakovostne se uvrščajo zlasti tiste, ki postanejo pomembni prostorski elementi in presežejo duha časa, kakršen vlada ob njihovem nastanku. Za takšne stavbe so potrebni dobri arhitekti, pa tudi naročniki, ki želijo svojo naprednost in uspešnost predstaviti še s sodobnim arhitekturnim jezikom.
Slovenska arhitektura se s svetovno ne more primerjati po velikosti in kvantiteti, temveč predvsem po kvaliteti. Med slovenske poslovne stavbe velikega in majhnega merila, ki so nedvomno pustile trajni pečat v kraju, času in gospodarstvu, sodijo Vzajemna zavarovalnica - Zavarovalnica Triglav, Ljubljana (Jože Plečnik, 1928), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Maribor (Saša Dev, 1940), Tehnični center AMZS, Ljubljana (Savin Sever, 1968), Stolpnici TR3, Ljubljana (Edvard Ravnikar, 1976), Poslovna stolpnica S2 na Bavarskem dvoru, Ljubljana (Milan Mihelič, 1980), Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana (Sadar in Vuga arhitekti, 1999), Poslovna stavba Linde, Ljubljana (Matej Vozlič, Vesna Vozlič, 2002), Poslovna stavba Menerga, Maribor (Nande Korpnik, 2003) in Center za inovativno učenje managementa Poslovna šola Bled (Vojteh Ravnikar, 2007).
Vsesplošna gospodarska kriza bo zagotovo botrovala potrebi po ovrednotenju nedavnega gradbenega razcveta. Predvsem je nujna večja ozaveščenost ljudi o poseganju v prostor, saj bolj ozaveščeni ljudje zahtevajo boljše prostorsko načrtovanje in boljšo arhitekturo. Predstavljamo izbor šestih poslovnih objektov, popolnoma različnih po vsebini, velikosti, umestitvi v prostor in obliki, vsem pa je skupna kakovostna arhitekturna zasnova.
KRANJSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA
PRIMORJE
KEMA
LOKATRADE
ODPAD KOVIN PIVKA
TRIP
