DVD / Skrivnost
Claude Miller Mathieu Amalric, Julie Depardieu, Patrick Bruel, Cécile De France
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 9, 4. 3. 2010
Skrivnost, posneta po avtobiografskem romanu francoskega psihoanalitika Philippa Grimberta, se začne leta 1955 v Franciji, kjer malega Françoisa mučijo čudne sanje, medtem ko se njegova starša, Patrick Bruel & Cécile De France, utapljata v športu, v špartanski skrbi za svoji atletski telesi. Ko ju na hitro pogledate, izgledata kot častilca arijskih idealov. Sta med vojno kolaborirala z nacisti? Sta ovajala Jude? Sta vichyjevska antisemita, ki še vedno telovadita? Saj veste, avtomatično, iz navade, refleksno. Ne, au contraire: François ugotovi, da so v resnici Judje, da je bil njegov oče prej že enkrat poročen in da je imel polbrata. In da to skrivajo. In da to še zdaleč ni edina skrivnost, ki jo skrivajo. In da imajo kopico razlogov, da vse te družinske »travme« skrivajo. Tudi pri-imek Grimberg so spremenili v Grimbert, da ne bi koga »izzivali«. Toda da bi dešifriral vse družinske skrivnosti, mora odrasti in dozoreti, zato se film seli iz obdobja v obdobje, iz flashbacka v flashback, iz mladosti v starost (Mathieu Amalric), iz skrivnosti v skrivnost, kar ga - ob razkrivaškem pripovedovanju njegove tete (Julie Depardieu) - potegne daleč nazaj, v čas pred svojim rojstvom, v leto 1942, ko je Francija okupirana, ko Vichy kolaborira s Hitlerjem, ko Jude množično internirajo in ko je njegov oče poročen z drugo žensko (Ludivine Sagnier), s katero pa imata povsem ločeni mnenji o svojem judovstvu: Maxime meni, da bi morala svoje judovstvo zatajiti in se čim bolj asimilirati, Hannah pa meni, da bi morala svoje judovstvo slaviti. Njeni altruistični komplikaciji dodajte njegove prešuštne aspiracije, pa dobite avtodestruktivno situacijo, ki jo vrtinec zgodovine spremeni v tragedijo, od katere po vojni ostanejo le še nihilistične sledi »travm« in »skrivnosti«.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 9, 4. 3. 2010
Skrivnost, posneta po avtobiografskem romanu francoskega psihoanalitika Philippa Grimberta, se začne leta 1955 v Franciji, kjer malega Françoisa mučijo čudne sanje, medtem ko se njegova starša, Patrick Bruel & Cécile De France, utapljata v športu, v špartanski skrbi za svoji atletski telesi. Ko ju na hitro pogledate, izgledata kot častilca arijskih idealov. Sta med vojno kolaborirala z nacisti? Sta ovajala Jude? Sta vichyjevska antisemita, ki še vedno telovadita? Saj veste, avtomatično, iz navade, refleksno. Ne, au contraire: François ugotovi, da so v resnici Judje, da je bil njegov oče prej že enkrat poročen in da je imel polbrata. In da to skrivajo. In da to še zdaleč ni edina skrivnost, ki jo skrivajo. In da imajo kopico razlogov, da vse te družinske »travme« skrivajo. Tudi pri-imek Grimberg so spremenili v Grimbert, da ne bi koga »izzivali«. Toda da bi dešifriral vse družinske skrivnosti, mora odrasti in dozoreti, zato se film seli iz obdobja v obdobje, iz flashbacka v flashback, iz mladosti v starost (Mathieu Amalric), iz skrivnosti v skrivnost, kar ga - ob razkrivaškem pripovedovanju njegove tete (Julie Depardieu) - potegne daleč nazaj, v čas pred svojim rojstvom, v leto 1942, ko je Francija okupirana, ko Vichy kolaborira s Hitlerjem, ko Jude množično internirajo in ko je njegov oče poročen z drugo žensko (Ludivine Sagnier), s katero pa imata povsem ločeni mnenji o svojem judovstvu: Maxime meni, da bi morala svoje judovstvo zatajiti in se čim bolj asimilirati, Hannah pa meni, da bi morala svoje judovstvo slaviti. Njeni altruistični komplikaciji dodajte njegove prešuštne aspiracije, pa dobite avtodestruktivno situacijo, ki jo vrtinec zgodovine spremeni v tragedijo, od katere po vojni ostanejo le še nihilistične sledi »travm« in »skrivnosti«.