Peter Petrovčič

11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Politika

Prvo darilo šele za 18. rojstni dan

Državni zbor izglasoval novi in verjetno zadnji zakon o izbrisanih

Stari in novi predsednik civilne iniciative izbrisanih, Aleksandar Todorović in Irfan Beširević

Stari in novi predsednik civilne iniciative izbrisanih, Aleksandar Todorović in Irfan Beširević
© Matej Leskovšek

Državni zbor je z 48 glasovi za in 30 proti potrdil novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi kar najbolj uredila položaj izbrisanih. Lahko bi rekli, da so izbrisani šele za 18. rojstni dan (26. februarja je minilo 18 let od izbrisa) dobili prvo darilo. A to niti približno ni darilo, ampak zgolj poskus vračanja nezakonito odvzetih pravic, točneje statusa stalnega prebivanja.
Doslej je možnost ureditve statusa država ponudila zgolj manjšini izmed 25.671 izbrisanih. Po zadnjih podatkih notranjega ministrstva je do januarja lani slovensko državljanstvo pridobilo 7313 izbrisanih, dovoljenje za stalno prebivanje pa 3630 izbrisanih. Novi in hkrati verjetno zadnji zakon o izbrisanih pa to možnost pridobitve statusa stalnega prebivanja in teoretično čez čas tudi državljanstva ponuja tudi vsem ostalim. Stotine izpovedi teh izbrisanih, ki so svojo zgodbo predstavili javnosti, so pogosto grozljive. Skoraj dve desetletji trpljenja jim zagotovo ne bo odpravil niti novi zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, niti ureditev statusa, niti morebitne odškodnine. Je pa po vsem tem času ta zakon pomemben korak k vsaj formalnopravno izpolnitvi dolžnosti države. Povrnitev statusa pa niti ne bo enostavna. Izbrisani bodo namreč morali dokazati, da njihovo bivanje v Sloveniji ni bilo prekinjeno za največ leto oziroma v določenih primerih največ pet let. Rok za vložitev prošnje za ureditev statusa je tri leta. Ker desnica ves čas zatrjuje, da so izbrisani skoraj izključno špekulanti in agresorji, ki so v času osamosvajanja napadli Slovenijo, pa do vložitve prošnje niso upravičeni vsi, ki so v Sloveniji ali kje drugje obtoženi vojnega hudodelstva ali genocida. Uspešnim vlagateljem bo status stalnega prebivališča sicer podeljen za nazaj, a z njim ne bo mogoče vložiti prošnje za državljanstvo, razen seveda za tiste izbrisane, ki so dejansko ves čas bivali v Sloveniji in so tako dejansko »enakovredni« vsem drugim tujcem.
Ne bi pa to smel biti konec zgodbe o izbrisanih. Amnesty International Slovenije je že pred časom predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bi raziskala in pojasnila ozadje izbrisa. Komisija se ne bi ukvarjala s tem, da bi koga kaznovala, ampak bi bila predvsem sredstvo za dognanje zgodovinske resnice, ki bi enkrat za vselej preprečila diametralno nasprotne poglede na izbris, njegove posledice in ne nazadnje na temeljno vprašanje samega obstoja izbrisa. Kljub temu da je izbris kot nezakonito dejanje države v preteklosti večkrat potrdilo ustavno sodišče in mnoge mednarodne organizacije, je desnica tudi na razpravi pred glasovanjem o aktualnem zakonu še vedno zatrjevala, da izbrisa sploh ni bilo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.