Knjige / Igor Grdina: Svetovna vojna ob Soči I.
Študentska založba, Ljubljana 2009, 15 €
+ + + +
Ob pozornosti zgodovinopiscev na moderno zgodovino in čas druge vojne tokrat knjiga o prvi svetovni vojni.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + +
Ob pozornosti zgodovinopiscev na moderno zgodovino in čas druge vojne tokrat knjiga o prvi svetovni vojni.
Avtor si je izbral obdobje brez pričevalcev. Kot sam pravi, nikogar izmed udeležencev ne more več poklicati po telefonu, da bi mu povedal, kako je takrat bilo. Njegove reference so torej časniki, memoarji, arhivi in knjige drugih zgodovinarjev ter proučevalcev dobe. Iz katerih potem postavlja različna izhodišča, ki so bila takrat na voljo, in zgodovino osvetljuje iz različnih zornih kotov.
Sama vsebina je kajpak klasična, dogodki in bitke se vrstijo tako kot so jih povzemali poprejšnji učbeniki.
In kaj je potemtakem sploh novum? Vsekakor večja vloga materialnih faktov pri interpretaciji dogodkov. Kako, da je velika avstro-ogrska armada klonila proti srbski? Avstrijski železniški sistem in hipertrofirana birokracija sta vplivala na to, da so posamezne enote potrebovale za pot do izhodiščnih položajev toliko časa, kot bi ga zapravile, če bi se na fronto podale peš!
Avtor piše zgodovino problemsko, tako npr. poskuša doumeti, kako se je avstro-ogrska vojska po letu velikih žrtev in relativnem neuspehu lahko tako uspešno zoperstavila novim silam italijanske armade, ki so v vojno vstopile šele 1915? Če je leta 1914 proti Srbiji in Rusiji začela vojno z arogantno močjo, je leto kasneje pripravila premišljeno psihološko pripravo, saj je Italijo predstavljala skozi lik Juda Iškariota, Avstro-Ogrska pa tokrat ni bila napadalec, temveč žrtev verolomnega italijanskega kovarstva. Če so intelektualci leta 1914 vojni nasprotovali in so jih zato zapirali ter internirali, je nova ideološka klima dosegla, da je denimo celo Ivan Cankar pisal o moralni zavrženosti italijanskega hlepenja po soški dolini.
Zgodovinar Grdina ustavlja teleološkost pričakovane pripovedi, ko npr. povzame duh časa tik pred vojno z Italijo, ko so nekateri v A-O verjeli, da bo nov vojaški sunek kratek: da Italijani vkorakajo v Zagreb v 3 tednih, na Dunaj pa v šestih.
Skratka, prvi del reflektirane trilogije o prvi svetovni vojni.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi